Ogledamo si lahko nekaj izbranih risb, grafik, slik in mozaikov, ki predstavljajo bistvene poudarke umetnikovega ustvarjanja. Danč je svojo ustvarjalno pot začel v klasični realistični maniri, nadaljeval z ekspresionizmom, nato pa se je usmeril v abstrakcijo, je ob odprtju povedala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Irma Brodnjak.
Ladislav Danč (1932–1979) sodi v drugo generacijo akademsko izobraženih likovnih umetnikov iz Prekmurja. Po uspešno opravljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1959 je najprej služboval na RTV Slovenija in se kmalu uveljavil tudi kot ilustrator, z ilustracijami je opremljal zlasti knjige Pomurske založbe in založbe Borec ter tudi naš časopis Vestnik, kasneje pa je ustvarjal kot svobodni umetnik. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in od leta 1969 kot likovni pedagog poučeval na več šolah.
Bil je eden od ustanovnih članov skupine DHLM (ime je akronim priimkov slikarjev Ladislava Danča, Štefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca Mesariča), ki je združila akademske slikarje druge in tretje generacije in za katero je Mitja Visočnik v delu DHLM – deset let pozneje zapisal, da je skupina naznanila dejanski začetek revolucionarnega obdobja pomurske likovne umetnosti. Zanimivo je, da so v 70. letih 20. stoletja spontano ustvarjali v takih likovnih slogovnih izrazih, kakršni so v tistem obdobju, ne da bi vedeli za to, vzniknili na takrat razvitem Zahodu. Umetnostni zgodovinar Robert Inhof meni, da člani skupine s svojo inovativnostjo, modernostjo in osebnim heroizmom pomenijo začetek resnega in mojstrskega likovnega udejstvovanja v Prekmurju in da so s svojim delovanjem ustvarili temelje likovne tradicije, ki so jo kasneje izvirno in uspešno nadaljevali akademsko šolani likovni umetniki.
Vsak od te četverice, ki je delovala do leta 1974, je imel svoj izrazni slog, za Danča je bila značilna ekspresivna figuralika. V tem času umetnostni zgodovinar Franc Obal pri njem opaža pomembno novost slikanja krajine. Ta se izraža v zaobljenih ploskvah in ostri robni liniji, slikarjeva dramatična in tesnobno občutena življenjska izkušnja se je izrazila v močnem kontrastu žarečih in zamolklo učinkujočih ploskovnih nanosov čiste barve. V svojih zadnjih delih, krajinah, ki so nastale na Goričkem, pa se je prepustil ekspresivnemu notranjemu vzgibu in sproščeni slikarski potezi. Ladislav Danč je umrl 3. januarja 1979, zadnjo obsežnejšo spominsko razstavo je leta 2009 pripravila Galerija Murska Sobota.
Ladislav Danč (1932–1979) sodi v drugo generacijo akademsko izobraženih likovnih umetnikov iz Prekmurja. Po uspešno opravljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1959 je najprej služboval na RTV Slovenija in se kmalu uveljavil tudi kot ilustrator, z ilustracijami je opremljal zlasti knjige Pomurske založbe in založbe Borec ter tudi naš časopis Vestnik, kasneje pa je ustvarjal kot svobodni umetnik. Leta 1967 se je vrnil v Prekmurje in od leta 1969 kot likovni pedagog poučeval na več šolah.
Bil je eden od ustanovnih članov skupine DHLM (ime je akronim priimkov slikarjev Ladislava Danča, Štefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca Mesariča), ki je združila akademske slikarje druge in tretje generacije in za katero je Mitja Visočnik v delu DHLM – deset let pozneje zapisal, da je skupina naznanila dejanski začetek revolucionarnega obdobja pomurske likovne umetnosti. Zanimivo je, da so v 70. letih 20. stoletja spontano ustvarjali v takih likovnih slogovnih izrazih, kakršni so v tistem obdobju, ne da bi vedeli za to, vzniknili na takrat razvitem Zahodu. Umetnostni zgodovinar Robert Inhof meni, da člani skupine s svojo inovativnostjo, modernostjo in osebnim heroizmom pomenijo začetek resnega in mojstrskega likovnega udejstvovanja v Prekmurju in da so s svojim delovanjem ustvarili temelje likovne tradicije, ki so jo kasneje izvirno in uspešno nadaljevali akademsko šolani likovni umetniki.
Vsak od te četverice, ki je delovala do leta 1974, je imel svoj izrazni slog, za Danča je bila značilna ekspresivna figuralika. V tem času umetnostni zgodovinar Franc Obal pri njem opaža pomembno novost slikanja krajine. Ta se izraža v zaobljenih ploskvah in ostri robni liniji, slikarjeva dramatična in tesnobno občutena življenjska izkušnja se je izrazila v močnem kontrastu žarečih in zamolklo učinkujočih ploskovnih nanosov čiste barve. V svojih zadnjih delih, krajinah, ki so nastale na Goričkem, pa se je prepustil ekspresivnemu notranjemu vzgibu in sproščeni slikarski potezi. Ladislav Danč je umrl 3. januarja 1979, zadnjo obsežnejšo spominsko razstavo je leta 2009 pripravila Galerija Murska Sobota.