Zemljiški spor med Kmetijskim gospodarstvom (KG) Lendava in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) se je končal z razsodbo višjega sodišča, po kateri mora KG Lendava vrniti skladu več kot dva tisoč hektarjev obdelovalne državne zemlje, ki jo imelo v zakupu. Jožef Magyar je kot večinski lastnik KG Lendava za nekatere medije že napovedal, da bodo pravico iskali z vložitvijo zahtevka za revizijo pravdnega postopka, ter opozoril, da odvzem posesti za družbo s 35 zaposlenimi najverjetneje pomeni likvidacijo. Iz KG Lendava odgovorov na vprašanja o nadaljnjih potezah družbe nismo prejeli.
Revizija ne zadrži poziva
»Sodba glede prepustitve oziroma posesti je pravnomočna, zato zgolj napoved tožene stranke, da bo vložila zahtevo za revizijo pravdnega postopka, gre za predlog za dopustitev revizije, ne vpliva na odločitev sklada o objavi prostih zemljišč za zakup. Če bo sklad ponudbo za zakup kmetijskih zemljišč objavil, bo zakup posesti izbranih zakupnikov vezal tudi na izvršitev pravnomočne sodbe,« so na vprašanje, ali napoved KG Lendava o uveljavitvi pravice do revizije zadrži vnovično oddajo zemlje v zakup, odgovorili v skladu. Kdaj bo ta objavil poziv za vloge novih potencialnih zakupnikov za omenjena zemljišča, niso razkrili, zapisali pa so, da bo postopek oddaje tekel v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Ta med drugim navaja, da če je bila zakupna pogodba zaradi neizpolnjevanja obveznosti zakupnika razdrta, ta ne more uveljavljati prednostne pravice pri ponovnem zakupu. Ob enakih pogojih ima med prednostnimi upravičenci, uvrščenimi na isto mesto, prednostno pravico do zakupa tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost in mu prihodki oziroma sredstva, pridobljena s to dejavnostjo, pomenijo poglavitni finančni vir preživljanja ali poslovanja.
Imajo potencial
»Pomurski kmetje imajo potencial v opremi, znanju in razpoložljivosti delovne sile – kmetje sami, tako da bi zlahka obdelali teh 2000 hektarjev in še veliko več. Razpolagamo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo, opremo in tudi znanjem za obdelavo teh površin,« na vprašanje o možnostih kmetov, da bi to zemljo obdelali, odgovori Danilo Meolic, predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Meolic še pove, da območna enota ni zavzela nobenega stališča do spora med skladom in KG Lendava, saj je za to pristojno sodišče, po njegovem mnenju pa tudi ni realnih ovir za prevzem obdelovalnih površin, ki jih je imelo doslej v zakupu KG Lendava. »Sklad bo najverjetneje po pravnomočnosti spora objavil ponudbo za zakup. Na to ponudbo se bodo lahko prijavili vsi zainteresirani, sklad pa bo potem v skladu z ZKZ izbral zakupnike,« še napove predsednik.
Ali bi lahko zaposleni v KG Lendava s pobudo za spremembo notranjih razmerij in odnosov dosegli drugačno ureditev in s tem možnost za enakovredno konkuriranje pri ponovnem zakupu, je umestno vprašanje, toda realnost je zaradi različnih deležnikov vendar nepredvidljiva. Delno je to povezano tudi z vprašanjem, ki ga je v izjavah za nekatere medije navedel Jožef Magyar, ko je dejal, da so s tem, ko so jim odvzeli 85 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so jih imeli prej v zakupu, in jih dali v obdelavo kmetom, izvedli agrarno reformo v 21. stoletju.
Začelo se je z arbitražo
Preden pojasnimo ozadje te izjave, spomnimo, da je KG Lendava v spor s skladom prišlo zaradi odločitve države, da bo kmetom, katerih zemljišča so zaradi arbitražne razsodbe ostala na hrvaški strani meje, zagotovila primerljiva nadomestna zemljišča najpozneje do konca leta 2022. Zakupna pogodba na tem območju se je najprej iztekla KG Lendava konec decembra 2020, zato je sklad možnost za nadomestna zemljišča kmetom iskal najprej pri tem zakupniku, čemur pa je Magyar nasprotoval. Za kmete je sam ponudil zemljišča na drugih lokacijah in ne na Benici, kjer jim jo je odmeril sklad. Ko so kmetje marca 2021 začeli zemljo obdelovati, so na posest hkrati prišli še delavci KG Lendava. Zaradi spora, ki se je vnel ob tem, je posredovala celo policija. Delavci KG Lendava so se umaknili, Jožef Magyar pa napovedal, da bo spor s SKZG zaradi motenja posesti reševal na sodišču. Kmetom je nato na pridobljeni zemlji oviral tudi možnost vpisa gerkov.
Kot je znano, je KG Lendava tožbo zaradi motenja posesti izgubilo, sklad pa uspel s tožbo za vrnitev nepremičnin najprej na okrajnem sodišču v Lendavi, nedavno pa tudi na višjem sodišču v Mariboru. Irena Majcen, takratna direktorica kmetijskega sklada, je v zvezi s sporom dejala, da so Magyarju ponudili poravnavo oziroma bi popustili pri odpovedi celotne pogodbe, če bi se ta odpovedal 85 hektarjem, ki jih je sklad namenil kmetom.
Komu državna zemlja?
Kaj je torej Magyar mislil z opazko, da se je država odločila za agrarno reformo? »V zadnjem času se sklad čedalje bolj pojavlja v funkciji zaokroževanja kmetij, kar je tudi njegov namen, in to tudi podpiramo. KGZS se nikakor ne zdi pravično, da nekateri posamezniki obdelujejo nekaj tisoč hektarjev velike komplekse državne zemlje za izjemno nizko zakupnino, približno 150 evrov po hektarju, drugi kmetje pa ne morejo dobiti niti enega hektarja. Tu bi izpostavil predvsem mlade kmete, ki so gonilo razvoja podeželja. Ker nimajo oziroma ne morejo dobiti v zakup državne zemlje, opuščajo kmetovanje in se izseljujejo iz Pomurja. Razdelitev te državne zemlje, torej naše, od vseh državljanov, ki jo upravlja sklad, bi imela za pomursko kmetijstvo multiplikativne učinke na razvoj pomurskega podeželja. Vsak kmet, ki bi dobil recimo nekaj deset hektarjev državne zemlje, bi postal konkurenčnejši in bi ostal na kmetiji. KGZS in druge nevladne kmetijske organizacije imamo sklepe in zahteve po spremembi zemljiške zakonodaje,« je pojasnil Meolic.
Prvo, kar predlagajo, je sprememba pri določanju višine zakupnin ter nato vzpostavitev zgornje meje oziroma kapice, koliko državne zemlje lahko ima posameznik v zakupu. Opozarjajo tudi na prehransko varnost, saj ima Slovenija skoraj najmanj kmetijske zemlje na prebivalca v Evropi – približno osem arov, in na to, da državno zemljo obdelujejo tudi družbe, ki so v lasti tujcev. To pomeni, da lahko pridelek odpeljejo v tujino, kar lahko v primeru omejitve uvoza potisne Slovenijo v situacijo pomanjkanja hrane.
»Ob obisku predsednika vlade Goloba avgusta 2022, kjer je bila tema sestanka tudi zemljiška politika, je predsednik vlade naše predloge v celoti podprl,« še poudari Meolic. Dodal je še: »V KGZS upamo, da bo končno prišlo do sprememb v državni zemljiški politiki, da bomo pred zakoni vsi enaki in da bo državna zemlja pravično razdeljena.«
Zemljiški spor med kmetijskim skladom in KG Lendava ima širše razsežnosti in ga je zato treba videti tudi v luči morebitnih sprememb na področju zemljiške politike v državi.