Občina Dobrovnik pripravlja nov občinski prostorski načrt (OPN), s katerim bo v času svojega obstoja četrtič postavljala izhodišče za prostorsko urejanje tako v smislu možnosti pozidave kot infrastrukturne ureditve.
Manjkata še dva pomembna dokumenta
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Glede na to, da sta v občini tako Bukovniško jezero kot večja gramoznica, je treba izvesti za območje akumulacijskega jezera poplavno študijo, že prej pa je bila ta pridobljena tudi za gramoznico. V povezavi s tem je treba pridobiti tudi sklep Agencije za okolje glede postopka presoje vplivov na okolje. »To sta zadnja, a ključna dokumenta pri pridobivanju soglasij v postopku priprave OPN. Predlog bo potem še javno razgrnjen in na koncu ga bo potrdil občinski svet,« je povedal dobrovniški župan Marjan Kardinar. Pričakuje tudi, da bo občina ta pomembni razvojni dokument dobila konec tega leta.
Nograd bi širil gramoznico
Hkrati s postopkom OPN občinska uprava vodi še tri druge postopke, povezane s kmetijsko-poslovno cono – občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje gramoznice po naročilu podjetja Nograd, urejanje infrastrukture v okviru dogovora o razvoju regije in pridobitev soglasij, katere dejavnosti se lahko v tej coni izvajajo. Že zdaj so tu farma s prosto rejo piščancev, gramoznica podjetja Nograd in proizvodnja orhidej podjetja Ocean Orchids. Nograd je z namenom širitve gramoznice in sanacije brežin, ki bi jih v delu uredili za turistično ponudbo, predlagal spremembo OPPN za to območje, razvojne načrte podjetja Ocean Orchids glede postavitve logističnega centra v partnerstvu s švedskim trgovcem Ikea pa so ustavila neskladja med kmetijskim in okoljskim ministrstvom glede uredbe o objektih in razvrščanju rastlinjakov ter potrebnosti okoljevarstvenih soglasij.
»Občina želi vsem podjetjem, ki tu delujejo, in tudi novim zagotoviti podlago za razvoj. Ti prihajajo, in ko bomo OPN potrdili, se za investitorje odpirajo nove možnosti. Ponovno poudarjam, da je najpomembnejše to, da imamo OPN pod streho do konca leta,« je poudaril Kardinar.
V dobrovniški kmetijsko-poslovni coni je tudi opuščena bioplinarna. Po mnenju sogovornika je bila ta na začetku s svojo dejavnostjo in predvideno surovino brez uporabe pridelkov za prehrano koristna. Pozneje so lastniki z dovoljenjem državnih ustanov in brez možnosti sodelovanja občine v postopku povečevali njeno kapaciteto, občina pa tudi ni mogla prepovedati uporabe okoljsko nesprejemljivih surovin.
Zaradi poslovnega neuspeha je projekt propadel, v stečajnem postopku so odstranili sporno blato iz čistilnih naprav, ki so ga vozili v bioplinarno v predelavo. »Po zagotovilih tega blata ni več, družba za terjatve bank pa zdaj išče najugodnejšega kupca oziroma najemnika bioplinarne. Mi vztrajamo, da lahko ta deluje samo po prvotnem okoljevarstvenem dovoljenju, ki dovoljuje uporabo zgolj organskih surovin,« je povedal župan. Bioplinarna bi lahko ob morebitnem ponovnem zagonu uporabljala tudi tehnično vodo, in sicer očiščeno vodo iz čistilne naprave. Ta namreč prav tako deluje na območju kmetijsko-poslovne cone.
Čistilna z manj PE
Zmogljivost čistilne naprave je 2000 populacijskih enot (PE), vendar tretjina teh ostaja neizkoriščena. Ker izpustne vode še vedno preveč onesnažujejo okolje, jo je treba obnoviti, to zahteva tudi okoljska inšpekcija.
»Mi zdaj delamo po navodilu in predlogu inšpektorja, torej opravljamo meritve, hkrati pa pripravljamo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja s predlogom zmanjšanja kapacitete. Če bo mogoče pridobiti za projekt Dolinska kanalizacija II sofinanciranje, bomo pri njem sodelovali, če ne, pa bomo morali sanacijo čistilne naprave izvesti z lastnimi sredstvi,« je povedal sobesednik.