Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v javno obravnavo poslalo strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike v državi, nacionalni program športa za obdobje 2024–2033. Najbolj pritegne pozornost njegova priloga – strategija razvoja športne infrastrukture v naslednjem desetletnem obdobju. Športna infrastruktura je ključen element za razvoj in obstoj tekmovalnega športa, ki je eden najpomembnejših družbenih stebrov, številne pomurske občine pa so v zadnjih letih izrazile željo in potrebo po investicijah v posodobitve in gradnjo tovrstnih objektov.
Velike rezerve
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Analiza ministrstva kaže, da so v državi ta hip 3603 športni objekti, od tega v pomurski statistični regiji 342.
V Pomurju razpolagamo s 70 pokritimi športnimi objekti, 52 je šolskih telovadnic. Devet je večpanožnih in kar 87 enopanožnih dvoran, igrišč pa je 171. Zanimiv podatek je, da smo v regiji drugi po številu prebivalcev na športni objekt, saj imamo en športni objekt na 334 prebivalcev. Boljši v tem kazalniku so zgolj v primorsko-notranjski regiji, kjer razpolagajo z enim športnim objektom na 318 prebivalcev.
Le 15 odstotkov vseh športnih objektov v državi je bilo zgrajenih v zadnjih dvajsetih letih, zato sta nadaljnja gradnja in posodabljanje ključnega pomena, vsi starejši objekti tako denimo potrebujejo tudi statično prenovo. Strategija razvoja športne infrastrukture v Sloveniji poudarja dolgoročno trajnost, stabilnost in predvidljivost financiranja in potrebo po nenehnem vlaganju v obstoječe objekte, njihovi nadgradnji in gradnji novih, da bi zagotovili ustrezne razmere za razvoj športa in športnih dejavnosti v prihodnosti. Za uspešno izvedbo strategije je ključna koordinacija med vsemi deležniki, vključno z občinami, državnimi institucijami in športnimi zvezami. Veliko rezerv je ministrstvo ugotovilo na področju upravljanja športnih objektov, saj več kot 65 odstotkov občin nima sprejete celovite strategije razvoja in upravljanja športne infrastrukture, čeprav jih večina načrtuje večje investicije v športno infrastrukturo ali prenovo obstoječe. Ravno tako večina upravljavcev, večinoma gre za javne zavode v lasti občin, nima zagotovljenih dovolj sredstev za tekoče vzdrževanje infrastrukture.
Različni viri
Kakšne možnosti za financiranje športne infrastrukture so sploh na voljo? Pomurske občine z večjimi projekti še vedno veliko pričakujejo od posebnega zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za tovrstne investicije, ki je sprva do leta 2027 zagotavljal 150 milijonov evrov, nedavno pa je bil noveliran, tako da se je razdelitev sredstev raztegnila do leta 2030. Predvidoma polovica sredstev bo namenjenih za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo na lokalni ravni, druga polovica pa bo namenjena sofinanciranju petih do desetih strateških infrastrukturnih objektov nacionalnega in regionalnega pomena. Predvsem za tovrstne objekte bo pomembno, da izpolnjujejo kriterije za pridobitev statusa športnega centra, strategija pa okrepljeno vlogo daje tudi panožnim športnim zvezam, ki bodo lahko same gradile in upravljale športne objekte. Prvič so bila sredstva iz predmetnega zakona razpisana lani, ko je bilo na voljo slabih enajst milijonov evrov, izkoriščenih pa jih je bilo zgolj sedem.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan je ob robu nedavnega posveta s to temo, ki je potekal v Moravskih Toplicah, izrazil zadovoljstvo, da so uresničili lanski dogovor, ko je posvet prvič potekal v Panonski vasi, in ga ponovili, uspešno izpeljali ter že sklenili, da bo tudi v prihodnjem letu s podporo ministrstva na sporedu v moravskotopliški občini. Kot je dejal, so že lani udeleženci pozvali k povišanju sredstev za športno infrastrukturo, zato je letošnji razpis težak 32,4 milijona evrov. »Takšnega razpisa za športno infrastrukturo v Sloveniji še ni bilo in pričakujemo, da bo prek razpisa uresničenih okoli 150 projektov, katerih vrednost bo z deleži občin 100 milijonov evrov,« je za naš časopis pojasnil Židan, ki je posebej spomnil ravno na nacionalni program športa in njegovo prilogo – strategijo razvoja športne infrastrukture za naslednje desetletno obdobje.
»To je nekaj, česar še nismo imeli, pa bi morali imeti, da končno dobimo merila, kako umeščati in sofinancirati nacionalno in regijsko pomembne projekte. Zelo pomembno je, da bodo občine razumele, kaj je regijski projekt. Kadar je v igri denar, se občine znajo zelo dobro povezovati,« je poudaril državni sekretar in dodal, da bodo zmagovalci tisti, ki bodo sposobni kombinirati različne vire financiranja in se ne bodo usmerili zgolj na sredstva iz predmetnega zakona.