Družina Kofjač se na Petanjcih že dobrih 30 let ukvarja z vzgojo vrtnic. Na družinsko dejavnost mimovozeče opozarja oglasna tabla, ki stoji ob robu dvorišča, ob dovozu pa so lično urejene stebelne vrtnice. Pozdravila nas je Marija, ki je z možem Francem začela vzgajati te za marsikoga najlepše rože. Spominja se, da so prve zasadili davnega leta 1985, za vrtnice pa jo je navdušil Jože Novak, sodelavec v podjetju Radenska. »Ukvarjal se je z vzgojo teh rastlin in nas na neki način v to nagovoril, prav tako nam je dosti pomagal. Pri vzgoji, cepljenju, ves pridelek nam je čisto na začetku tudi prodal,« o začetkih pove Marija in doda, da so se sprva s tem ukvarjali kot z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, leta 1991 pa registrirali podjetje Flores.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Že 17. prvomajski pohod v Adrijancih: tudi letos postavljanje mlaja in mlečne kumare
Za 1. maj se je v Adrijancih odvil že 17. pohod. Tudi tokrat je pot vodila po obronkih goričke vasice. Pohodniki so lahko uživali v pogledih na gručasto pokrajino z zelenim pridihom. Seveda ni manjkalo domačih dobrot, ki so jih pripravili člani in članice, organizatorji pohoda, ŠKTD Adrijanci. Na približno desetkilometrsko pot po gozdnih poteh z vmesnimi postanki se je odpravilo 180 pohodnikov, pot je zavila tudi na Štokovo domačijo, kjer je potekalo tradicionalno postavljanje mlaja. Medtem so se lahko pohodniki okrepčali, manjkale niso mlečne kumare s krompirjem in obloženi kruhki z domačo šunko ter s takšnimi in drugačnimi namazi. Bili so skutni z bučnim oljem in drugimi zelišči, pa namazi iz sladkega krompirja in suhih paradižnikov, graha s česnom ter iz čičerike s papriko. Nato je pot vodila še do stare šole v Adrijancih, kjer se je pohod zaključil z obrokom na žlico: pohodniki so lahko izbrali med pasuljem in ajdovo prežganko z jurčki. Tisti, ki so želeli, pa so lahko poskusili tudi 'žujco'. Foto: Mateja Lepoša
Februarja z novo sezono
Vrtnice vzgajajo na okoli 30 arov veliki površini, na štiri leta kolobarijo in imajo namakalni sistem. Novo sezono so začeli februarja, ko so se posvetili pakiranju vrtnic, ki jeseni niso bile prodane, in sajenju v lonce. Na leto jih vzgojijo okoli deset tisoč in približno polovico prodajo jeseni, preostali del shranijo v hladilnici. Pravijo, da jim dela sedaj ne bo zmanjkalo vse do novembra. Od februarja do maja in kasneje jeseni izvajajo aktivnosti, povezane s prodajo, v vmesnem obdobju pa kopico drugih opravil. Vrtnice so dvoletne rastline in sredi marca so posadili podlage. V pognojeno zemljo, najbolje je, če je srednje ilovnata in ne preveč peščena.
Kot razloži Marija, je podlaga divji šipek, ki je vzgojen iz semena. Podzemni in nadzemni del enake debeline so zasadili in bo do konca julija rasel. Ko se bo steblo odebelilo do približno debeline svinčnika, bo sledilo cepljenje oziroma razmnoževanje. »To zahtevno opravilo se izvede do konca avgusta. Zasajene rastline nato na njivi prezimijo, očesa, ki jih vložimo v matično podlago, se primejo in spomladi začnejo rasti.« Vrtnice, ki so jih cepili lani avgusta, bodo letos oktobra izkopali in jih namenili za prodajo.
Zakonca Kofjač sta pred slabim desetletjem dejavnost prenesla na sina Tadeja in snaho Ano. »Vse življenje sem odraščal ob vrtnicah, na dejavnost smo se navadili, do tega imam veselje, pa tudi dodaten zaslužek ob redni službi je,« pove Tadej. Ana pa pristavi, da se je nad vrtnicami navdušila v srednji vrtnarski šoli, ima jih rada kot večina žensk, pomembno pa se ji zdi tudi ohranjanje družinske tradicije. Gojijo od 35 do 40 različnih sort vrtnic, vrste pa so hibridne čajevke, mnogocvetne vrtnice, floribunde, pokrovne vrtnice, vzpenjavke in grmaste vrtnice. Zadnjih deset let so ponudbo obogatili še s stebelnimi vrtnicami, katerih specifika je triletna vzgoja.
Dolga življenjska doba
Večino opravil družina opravi ročno, zadnja leta pozornost posveča tudi posodabljanju kakšne strojne opreme, da si olajša delo. Pravijo, da je najbolj fizično naporno cepljenje. »Opraviti ga je treba julija in avgusta, ko je največja vročina. Sicer delo prilagajamo bolj zmernim uram. Je pa treba za cepljenje pripraviti tudi cepiče, porezati odcvetene vrtnice in liste, odstraniti trne,« je opisal Tadej. V preteklosti so imeli pri tem delu pomagače. »Tisto so bila doživetja, slišali smo veliko anekdot, dogajanje v celotnem Pomurju in mladi smo izvedeli marsikaj,« smeje razlaga Tadej.
Marija in Franc, oba agronoma, sta se z vrtnicami ukvarjala ob redni službi in pravita, da je bilo v preteklosti v Prekmurju precej gojiteljev, danes pa je to število upadlo. Da vrtnice uspevajo, je treba vložiti ogromno dela in vztrajnosti, je pa precej lažje, če te v to kdo uvede. »Nas je Jože Novak in to je bilo veliko vredno. Čeprav imam kmetijsko izobrazbo, je toliko specifik, da če začneš kot samouk, potrebuješ vsaj pet let, da ugotoviš, na kaj vse je treba paziti, da bo sadika kvalitetna in primerna za tržišče,« pove Marija in doda, da jim je veliko pomagal tudi njen nekdanji učitelj Izidor Golob.
Vrtnice po njihovem mnenju niso zahtevne rastline, odporne so proti vročini in zaradi razvejenih korenin si najdejo vodo. Njihova življenjska doba je lahko ob primerni skrbi vse do 20 let. Kofjačevi strankam svetujejo, da sadike posadijo v čim bolj navadno vrtno zemljo, obogateno s kompostom ali organskim gnojilom. Začetno oskrbovanje je najpomembnejše, da se vrtnica ukorenini, opravljati je treba tudi spomladansko rez, saj se s tem pomlajajo. Vrtnice, ki jih prodajajo, so zasajene v lončkih, opremljene z letakom, na katerem je fotografija, opis značilnosti ... Na letaku je tudi ime in prav ta po besedah Marije ljudi velikokrat pritegnejo. Sorte nosijo namreč zelo različna imena in med njimi najdete denimo mercedes, barcarole, belo zvezdo, don juana, sambo, pa tudi eden rose, ki je najljubša vrtnica Ane. »Cvet spreminja barvo, od bolj svetle do temnejše, sicer pa so lepe vse vrtnice.«
Že kmalu po registraciji dejavnosti so začeli sodelovati z večjimi trgovskimi verigami, njihovi kupci so prav tako fizične osebe, vrtnice pa boste našli v vrtnih centrih vse do območja Postojne. Stranke so zadovoljne in se vračajo, kar je dokaz kakovosti. Usmerjeni so predvsem na slovenski trg, so pa v preteklosti večkrat hodili po sejmih, tudi v Avstrijo in Italijo.
Za poroke
Marija nam je ob obisku razložila, da so jih nekoč učili, da se morajo vrtnice saditi jeseni. A danes to ne velja več. »Vrtnice so posajene v lonce in jih lahko na prosto sadimo vse leto. Le decembra in januarja zaradi zmrzali ne. Razlika pa je v tem, da če jih zasadimo jeseni, so v spečem stanju oziroma v fazi mirovanja, če spomladi, pa so že olistane in tik pred cvetenjem.« V času bujnega razcveta vrtnic so Kofjačevi nekoč pripravljali organizirane oglede nasadov. Sčasoma je to zamrlo, ima pa snaha Ana v načrtih vzpostavitev foto točke med vrtnicami. »Ljudje še radi prihajajo in si vrtnice ogledujejo. Navdušeni so nad cvetovi in intenzivnim vonjem. Lep pogled je na cvetoč nasad,« pravi.
Prodajajo le sadike vrtnic, rezanega cvetje ne. »Ga pa podarjamo za poroke. Nekajkrat na leto pride kdo do nas in z veseljem jim poklonimo vrtnice,« so nam še hiteli povedati Kofjačevi. Opažajo tudi, da se na porokah namesto riža vse bolj uveljavlja metanje cvetnih lističev vrtnic. Vse vrtnice, ki jih vzgajajo, so tudi užitne in primerne za izdelavo denimo destilatov in drugih izdelkov.
