Člani sveta stranke Desus so na torkovi seji izglasovali nezaupnico predsednici stranke Aleksandri Pivec. Sejo bodo nadaljevali 9. septembra, do takrat bodo pridobili pravna mnenja o tem, ali lahko svet stranke glasuje tudi o njeni razrešitvi. Proti Pivčevi na čelu stranke se je izreklo 33 članov sveta, podprlo jih jo je 19. V vsakem primeru bo še pred koncem leta kongres stranke, na katerem bodo odločali o prihodnjem vodstvu Desusa.
Nezaupnico Pivčevi so že prejšnji teden izglasovali tudi člani stranke v Pomurju. Nespoštovanje statuta in kadrovanje brez posvetovanja z organi stranke sta zadevi, ki sta po besedah predsednika pomurskega pokrajinskega odbora Janeza Kardoša tehtnico nagnili v prid odločitvi, da so v odboru kljub vsemu opravili glasovanje o nezaupnici Pivčevi, čemur so se še pred kratkim izogibali. Na zadnji seji odbora je tako deset članov glasovalo za nezaupnico Pivčevi, en član je bil proti, štirje so se vzdržali. S sprejetim sklepom so predsednico pozvali k odstopu, v nasprotnem primeru so pozvali svet stranke, naj na prvi seji glasuje o nezaupnici Pivčevi, kar se je torej v torek tudi zgodilo. Po besedah Kardoša omenjenih deset članov prihaja iz občinskih odborov, ki predstavljajo večino članstva stranke v regiji. »Predsednica stranke bi morala odstopiti, tako bi na najboljši način rešili situacijo,« pravi Kardoš. S tem se je zgodil preobrat, saj so se ravno v pomurskih odborih stranke pred januarskim kongresom, na katerem je Pivčeva zamenjala dolgoletnega predsednika stranke Karla Erjavca, med prvimi glasno zavzeli za spremembo, a jih je ta na koncu očitno razočarala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Poslanci grozijo z odhodom na svoje
K odstopu je Pivčevo pozvala tudi poslanska skupina Desusa, ki jo vodi pomurski poslanec Franc Jurša. »K odstopu smo jo pozvali zaradi njenih afer v zadnjem obdobju.« Kot je znano, so sporne domnevne koristi, ki jih je Pivčeva uživala ob obisku podjetja Vinakras, vprašanje plačila prenočitev v izolskem hotelu Marina in nepravilnosti, povezane s projektom Sript. Skupina petih poslancev Desusa se je sestala tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo, sestanek je bil v nekaterih medijih interpretiran kot zagotovilo poslancev Janši, da v ozadju dogajanja v Desusu ni poskus rušenja vlade, da torej sami vlado še podpirajo. Kot je znano, je Desus ena od štirih strank vladne koalicije, poleg SDS, NSi in SMC. Jurša pravi, da se z Janšo o vladni koaliciji sploh niso pogovarjali, temveč naj bi govorili samo o predsednici stranke. Na vprašanje, ali podpirajo vlado, odgovarja: »Seja sveta Desusa še ni končana in mi smo še vedno poslanci Desusa, torej nas zavezuje koalicijska pogodba. Prav tako so v načrtih številni projekti, ki se jih želimo lotiti v bližnji prihodnosti.« A tudi to se lahko spremeni, če ne bo izpolnjena ena od njihovih zahtev, to je odstop predsednice stranke ali njena razrešitev v svetu stranke. V tem primeru imajo poslanci Desusa, kot pravi Jurša, pripravljeno tako imenovano varianto B, po kateri bi izstopili iz stranke in v državnem zboru delovali kot neodvisni poslanci. Po lastnih besedah ni nikoli razmišljal o tem, da bi se pridružil kateri drugi poslanski skupini. Na vprašanje, ali se bodo za to potezo odločili tudi, če bi prevladalo pravno mnenje, da svet stranke predsednice ne more razrešiti, bi pa o tem odločal kongres, ali pa bodo v tem primeru počakali še do kongresa, Jurša odgovarja: »Ne želim ničesar napovedovati. Možno je pridobiti različna pravna mnenja, a odločitev morata sprejeti strankarska komisija za statutarno-pravna vprašanja in izvršni odbor stranke.« Se pa Jurša, kot pravi, zaveda, da vsi omenjeni dogodki slabo vplivajo na podporo stranki, a s Pivčevo ne morejo več sodelovati, poudarja. Pivčeva se je po seji zavzela za čimprejšnji kongres in povedala, da bo spoštovala odločitev statutarno-pravne komisije, če bo ta odločila, da lahko svet stranke glasuje o njeni razrešitvi.
Balažek: S tem nismo rešili ničesar
Na torkovi seji sveta stranke je bilo tudi pet pomurskih predstavnikov, po besedah Kardoša so vsi glasovali o nezaupnici Pivčevi razen podpredsednika stranke Antona Balažka. Poleg njiju so bili tam še trije predsedniki občinskih odborov: Dominik Šteiner (Murska Sobota), Drago Kocbek (Radenci) in Milan Karoli (Tišina). Nekdanji lendavski župan Balažek se v javnosti največkrat omenja kot bodoči minister na čelu urada za demografijo, ki ga bo vlada ustanovila v Mariboru. Že pred časom je za Vestnik povedal, da bi bil počaščen, če bi mu ponudili ta položaj, a se to po njegovih besedah do danes še ni zgodilo. Kot še pove, se v zadnjem tednu glede ustanovitve urada ni zgodilo nič novega. »Očitno je vse drugo bolj pomembno, saj se ukvarjamo sami s sabo, namesto da bi se posvetili vsebinskim vprašanjem.«
V ZDUS si želijo umiritve razmer v stranki
Članica izvršilnega odbora Desusa je tudi Vijola Bertalanič, sicer predsednica pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, ki o nastali situaciji pravi: »Želim, da bi se zadeve v Desusu čim prej umirile, ker bi bilo to dobro tudi za upokojence. To je tudi stališče, ki ga je izrazil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik.« Na vprašanje, koliko je Desus v času svojega delovanja dejansko pripomogel k izboljšanju stanja upokojencev, Bertalaničeva pravi, da so nekatere stvari premaknili, a da je bila to hkrati tudi vedno posledica sodelovanja več strank. »Zakonodajni predlogi morajo dobiti širšo podporo, saj je Desus premajhen, da bi jih lahko sam sprejel. Zaradi tega se vodstvo ZDUS-a vedno pogovarja z vsemi strankami.«
Balažek meni, da s sejo sveta stranke in glasovanjem o nezaupnici Pivčevi niso ničesar rešili, zato se sam na glasovanju ni izrekel. »Treba bo počakati do kongresa stranke, ki bo zelo kmalu, razni pravnoformalni zapleti ne koristijo nikomur.« Balažek o vprašanju, ali lahko svet stranke razreši predsednico, meni: »O tem obstaja pravni dvom, zaradi katerega bi se morali izogniti taki potezi, na to sem tudi opozoril na seji sveta stranke.« O napovedi poslancev Desusa glede morebitnega izstopa iz stranke pravi: »To so močni igralci z močnimi osebnostmi, imajo svoja stališča, a bi morali vsi skupaj v interesu stranke stopiti korak nazaj. Upam, da bodo zmogli toliko modrosti.« O sklepih, ki jih je sprejel pomurski pokrajinski odbor stranke, Balažek meni, da izražajo neko stališče, niso pa kot taki zavezujoči. »Pred kratkim smo bili na kongresu, kjer se je večina članov odločila za spremembe, medtem ko jih nekateri takrat nismo podprli, a v demokratični stranki to ne bi smela nikoli biti težava.«
Kmetje najprej v bran ministrici, danes pa …
V začetku meseca so predsedniki soboške, mariborske in ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije objavili javno pismo podpore kmetijski ministrici Aleksandri Pivec, ki so ga poslali še predsedniku vlade Janezu Janši, z njim pa so želeli nagovoriti tudi člane Desusa. Pozivu so se pridružili tudi v Slovenski zvezi prašičerejcev, ki jo vodi Prekmurec Alojz Varga, ter v Zvezi društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije. V pozivu so med drugim poudarili, da Pivčeva dela odlično in da zastopa interese slovenskih kmetov ter da bi imela njena menjava trajne posledice za slovensko kmetijstvo in razvoj podeželja. »Podpiramo ministrico, da hodi po terenu in nas ne moti, če se včasih fotografira tudi s kakšno blagovno znamko, saj je to interesu naših pridelovalcev. Vse drugo, od brezplačnega hotela in tega, kar se dogaja v stranki, nas ne zanima,« pravi predsednik soboške območne enote KGZS Franc Küčan, ki je dan za tem, ko je svet stranke izglasoval nezaupnico Pivčevi, napovedal, da bodo kmalu sklicali tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili kritične zadeve, pri katerih se je po njegovih besedah kmetijsko ministrstvo premalo zavzemalo za razvoj kmetijstva. »Peki, mlinarji in mesarji nas porivajo na rob preživetja, medtem ko se bohotita trgovina in predelovalna industrija. Te težave ni doslej nihče ustrezno rešil.«