Na ministrstvu za javno upravo so jeseni 2023 izvedli analizo spoštovanja načela enakosti volilne pravice pri oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta, pri čemer so se, kot poudarjajo, opirali predvsem na kodeks dobre prakse v volilnih zadevah in na odločbe ustavnega sodišča. Pri pregledu občinskih odlokov za volitve v občinske svete je ministrstvo ugotovilo, da v 65 občinah odstopanje od matematične enakosti volilnih enot znaša 10 odstotkov in več, kar bi lahko pomenilo kršitev načela enakosti volilne pravice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S tomosi iz Serdice do Ohrida
Na pot so krenili v nedeljo zjutraj.
Odstopanja so ugotovili tudi v 12 občinah v Pomurju – v Beltincih, Cankovi, Dobrovniku, Gornji Radgoni, Gradu, Kuzmi, Ljutomeru, Murski Soboti, Radencih, Svetem Juriju ob Ščavnici, Šalovcih in Veržeju. O ugotovitvah je ministrstvo občine obvestilo januarja, določilo jim je tudi šestmesečni rok za odpravo neskladnosti. Z ministrstva še sporočajo, da bodo občinam ponudili strokovno pomoč pri odpravi nepravilnosti in pri pripravi predlogov sprememb občinskih odlokov. »Po preteku šestmesečnega roka bomo na ministrstvu za javno upravo ponovno izvedli analizo stanja in po pridobitvi vseh relevantnih podatkov načrtovali nadaljnje aktivnosti,« še napovedujejo.
Na nakovalu »mehkega« ukinjanja
Poseganje države po nadzoru lokalne samouprave je nedvomno spodbudila odločba ustavnega sodišča o volilnih enotah v Občini Dobrovnik decembra lani, kar smo podrobno spremljali tudi v našem mediju. Odločba sledi zakonu o lokalnih volitvah in ustavno zagotovljeni volilni pravici na osnovi matematične delitve volivcev na posameznega svetnika, kar hkrati pomeni rušenje oblikovanja volilnih enot po krajevnem načelu. To so v večini občin upoštevali zaradi krajevnega utripa in povezanosti ljudi v majhni skupnosti.
Občine, ki jih je ministrstvo zaradi kršitve zakonodaje vzelo v precep, zdaj pripravljajo predloge za zahtevane spremembe odlokov o določitvi volilnih enot. Ključno vprašanje ob tem je, kakšne posledice bo to imelo za naslednje volitve občinskih svetnikov oziroma katere vasi bodo ostale brez svojih predstavnikov v občinskem svetu.
Zahtevane spremembe so nedvomno udarec za krajevne skupnosti, ki so se na ravni države že znašle na nakovalu »mehkega« ukinjanja. Poseg v volilne enote in drugačna razdelitev svetniških mest to namero države še dodatno podpirata, občine pa pri oblikovanju volilnih enot silita v »pozabo« soupravljanja krajevnih skupnosti. To so namreč pristojni že svetovali nekaterim občinam. Rušenje obstoječe strukture lokalnih skupnosti pa ni samo formalizem, ampak pomeni – kar je bistveno – poseganje v vezi med ljudmi, torej v krajevni utrip. Bistvo tega utripa je pripravljenost krajanov za sodelovanju pri reševanju lokalnih zadev ne glede na to. Nekatere občine so predloge za popravke svojih odlokov o volilnih enotah že sestavile in so jih za pričujoči članek tudi predstavile, večino pa to še čaka. Zaradi zahteve ministrstva nimajo izbire.
Tabele volilnih enot, ki krajevno in podatkovno kažejo na to, kakšen pretres lahko pričakuje najnižja raven organiziranosti lokalnih skupnosti, smo pripravili na osnovi podatkov, ki so jih poslale občine same, ter na osnovi lastnih izračunov na podlagi javno dostopnih podatkov.
