V hladnem ponedeljkovem jutru je že zadišalo po spremenljivem vremenu jeseni in pozimi, ko v prometu vladajo specifične vozne razmere, pogost pojav pa je tudi megla. Kaj torej lahko voznica ali voznik stori za varno vožnjo, če je vidljivost zaradi megle močno zmanjšana? Če se znajdete v megli, morate upočasniti vožnjo in jo prilagoditi trenutnim vremenskim razmeram. Če je vidljivost samo 50 metrov, lahko vozite največ 50 kilometrov na uro. Uporaba meglenk je dovoljena šele takrat, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer v koloni vozil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Odgovornim velja poziv, da prevetrijo tekmovalna pravila
Tradicionalni lokalni obračuni na nogometnih zelenicah morajo ostati, saj gre za dediščino, ki zaznamuje dogajanje tako v Prlekiji kot v Prekmurju.
V megli je tudi priporočljivo, da povečate varnostno razdaljo, saj le v tem primeru lahko pravočasno zavirate. Pravilo dveh sekund za varnostno razdaljo pozimi ne velja. Pri vožnji po mokrem vozišču mora biti ta razdalja najmanj tri sekunde, na zasneženem ali zelo spolzkem cestišču pa moramo imeti štiri- do petsekundno varnostno razdaljo. Kako do pravilne varnostne razdalje? Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa znaša minimalno 72 metrov. Varnostno razdaljo lahko ugotavljamo tako, da ob robu ceste najdemo prometni znak in nato štejemo, koliko časa mine od trenutka, ko mimo tega znaka zapelje zadnji del vozila pred nami, do tedaj, ko pripeljemo mi.
Najprimernejše bi bilo, da bi hitrost vožnje v slabih voznih razmerah zmanjšali toliko, da nam ne bi bilo treba nenadno in močno zavirati. Ne glede na to, kakšen zavorni sistem ima naše vozilo, moramo pred zaviranjem pritisniti sklopko, da preprečimo dinamične prenose težišča vozila, ki jih lahko povzroči vpliv motorja v vozilu. Tudi ob vsakem zanašanju, če do tega že pride, je naša prva naloga, da s pomočjo sklopke izničimo vpliv motorja na dinamične prenose težišča vozila. Če nas začne na spolzki cesti zanašati, ne smemo zavirati, ker bi tako le pospešili zlet s ceste, zato volan zmeraj sučemo v smer, kamor sili zadek vozila. Ob prvi zaznavi, da se zadek umirja, pa moramo volan poravnati, še preden se zadek popolnoma ustavi, da ne bi v nadaljevanju s položajem prvih koles, ker jih nismo poravnali, povzročili zasuka vozila v nasprotno smer. Sklopko spustimo šele, ko smo vozilo popolnoma poravnali.