Približno leto dni že trajajo priprave na vstop zelenjavnega sektorja v shemo Izbrane kakovosti. Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik pravi, da je znak izbrane kakovosti že dosegel dobro prepoznavnost med potrošniki. Tako po njegovih besedah že 65 odstotkov slovenskih kupcev prepoznava Izbrano kakovost kot blagovno znamko, za katero se skriva tudi višja kakovost izdelkov. Ravnik pri tem navaja avstrijski primer, kjer so se pridelovalci zelenjave poleg že obstoječe sheme Ama v začetku odločili tudi za uporabo znamke GlobalG.A.P., gre za dobro prepoznavno zasebno globalno znamko, ki priča o standardu kakovosti in je na tovrstnem trgu pomembna. Ravnik pravi, da v primeru predpakiranega blaga, kjer je znak na embalaži, ne bi smelo biti težav, bi pa te lahko nastopile predvsem tam, kjer so pridelki brez embalaže, trgovci lahko sicer v tem primeru označijo prodajna mesta, vendar lahko hkrati pride tudi do zlorab, zato Ravnik izpostavlja pomen sistema masnih bilanc. »Shema bo pomenila za pridelovalce dodatne administrativne zahteve s ciljem, da bodo zadeve tekle nadzorovano.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je občinstvo tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
Samooskrba pod desetimi odstotki
Ivan Bučar, ki se ukvarja izključno s pridelavo zelenjave, pojasnjuje, da bo shema na prostovoljni osnovi in da se bodo vanjo vključili samo pridelovalci, ki bodo sami tako želeli. Po njegovem mnenju je slovenske zelenjave zelo malo, samooskrba na tem področju pa pod desetimi odstotki. »Vse drugo so pravljice za male otroke.« Sam meni, da znamke Izbrane kakovosti v Sloveniji sploh ne bi potrebovali, če bi bil na vsaki embalaži naveden pridelovalec. »Ne vem, katerega potrošnika zanima, kdo živilo pakira, pomembno je, kdo prideluje.« Kot pravi, je danes registrirana samo tretjina pridelovalcev, ki oddaja tudi vloge za subvencije, sam pa meni, da bi moral biti registriran vsak, ki prideluje na več kot 0,1 hektarja površine. »Danes ne vemo, koliko imamo v državi pridelave in kaj kdo prideluje.« Pri tem Bučar še opozarja, da bi si morali s shemo pri trgovcih zagotoviti odkup, ki ni pod proizvodno ceno. »63 centov je proizvodna cena za kilogram paradižnika, trgovec mi zanj ponuja 35 centov, za ta denar ne morem obrati paradižnika.« Pri tem Bučar pove še zanimivo zgodbo: »Zjutraj sem peljal dva zaboja paprike v eno od ljubljanskih trgovin, glavni kupci so bili kmetje iz okolice Ljubljane, kar pomeni, da večina pridelkov, ki jih vidite na tržnicah, prihaja iz Italije.« Shema mora biti po njegovih besedah v prvi vrsti v korist slovenskih pridelovalcev in potrošnikov.