vestnik

Sprožili povpraševanje, ki je dobro za vse pridelovalce

Timotej Milanov, 30. 8. 2018
Slavica Pičerko Peklar
Branko Majerič
Aktualno

Pridelovalci zelenjave želijo, da bi si z vstopom v shemo Izbrana kakovost zagotovili tudi odkupno ceno, ki ni nižja od proizvodne

Približno leto dni že trajajo priprave na vstop zelenjavnega sektorja v shemo Izbrane kakovosti. Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik pravi, da je znak izbrane kakovosti že dosegel dobro prepoznavnost med potrošniki. Tako po njegovih besedah že 65 odstotkov slovenskih kupcev prepoznava Izbrano kakovost kot blagovno znamko, za katero se skriva tudi višja kakovost izdelkov. Ravnik pri tem navaja avstrijski primer, kjer so se pridelovalci zelenjave poleg že obstoječe sheme Ama v začetku odločili tudi za uporabo znamke GlobalG.A.P., gre za dobro prepoznavno zasebno globalno znamko, ki priča o standardu kakovosti in je na tovrstnem trgu pomembna. Ravnik pravi, da v primeru predpakiranega blaga, kjer je znak na embalaži, ne bi smelo biti težav, bi pa te lahko nastopile predvsem tam, kjer so pridelki brez embalaže, trgovci lahko sicer v tem primeru označijo prodajna mesta, vendar lahko hkrati pride tudi do zlorab, zato Ravnik izpostavlja pomen sistema masnih bilanc. »Shema bo pomenila za pridelovalce dodatne administrativne zahteve s ciljem, da bodo zadeve tekle nadzorovano.«


8821793497f408221f9268912893356c
Jure Zauneker
Branko Ravnik in Ivan Bučar

Samooskrba pod desetimi odstotki

Ivan Bučar, ki se ukvarja izključno s pridelavo zelenjave, pojasnjuje, da bo shema na prostovoljni osnovi in da se bodo vanjo vključili samo pridelovalci, ki bodo sami tako želeli. Po njegovem mnenju je slovenske zelenjave zelo malo, samooskrba na tem področju pa pod desetimi odstotki. »Vse drugo so pravljice za male otroke.« Sam meni, da znamke Izbrane kakovosti v Sloveniji sploh ne bi potrebovali, če bi bil na vsaki embalaži naveden pridelovalec. »Ne vem, katerega potrošnika zanima, kdo živilo pakira, pomembno je, kdo prideluje.« Kot pravi, je danes registrirana samo tretjina pridelovalcev, ki oddaja tudi vloge za subvencije, sam pa meni, da bi moral biti registriran vsak, ki prideluje na več kot 0,1 hektarja površine. »Danes ne vemo, koliko imamo v državi pridelave in kaj kdo prideluje.« Pri tem Bučar še opozarja, da bi si morali s shemo pri trgovcih zagotoviti odkup, ki ni pod proizvodno ceno. »63 centov je proizvodna cena za kilogram paradižnika, trgovec mi zanj ponuja 35 centov, za ta denar ne morem obrati paradižnika.« Pri tem Bučar pove še zanimivo zgodbo: »Zjutraj sem peljal dva zaboja paprike v eno od ljubljanskih trgovin, glavni kupci so bili kmetje iz okolice Ljubljane, kar pomeni, da večina pridelkov, ki jih vidite na tržnicah, prihaja iz Italije.« Shema mora biti po njegovih besedah v prvi vrsti v korist slovenskih pridelovalcev in potrošnikov.


Zelenjava priložnost za mlade kmete

Predsednik zelenjavne verige Branko Majerič pove, da je v Sloveniji samo 300 kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo izključno s pridelavo zelenjave. To je po njegovem mnenju dobro izhodišče za mlade prevzemnike manjših kmetij, ki bi lahko videli poslovno priložnost v pridelavi zelenjave. Ob tem poudarja, da je potrebno za bistvene spremembe na področju pridelave zelenjave najprej vzpostaviti dobre zakonodajne temelje. »Neregistrirani pridelovalci danes ne morejo prodajati javnim zavodom, lahko pa prodajajo zadrugam in drugim lokalnim dobaviteljem,« navede eno od posledic današnje neurejene regulative. Pri tem nekateri pridelovalci izpostavljajo vprašanje, kdo se lahko na področju pridelave zelenjave vključi v shemo Izbrane kakovosti kot slovenski pridelovalec, saj nekateri večji pridelovalci v rastlinjakih gojijo zelenjavo, ki ne raste iz zemlje temveč iz posebnih uvoženih mešanic. »To bo stvar debate, pri tem bo potrebno oceniti, ali je to parameter, ki je za slovenskega potrošnika pomemben, če ni, se bomo osredotočili predvsem na druge bistvene parametre, saj so konec koncev tudi to slovenski pridelovalci,« pojasnjuje Ravnik. Bučar pove, da bi bila lahko zadeva morda za koga sporna zaradi standardov, ki so jih uvedli z definicijo integrirane pridelave, vendar sam meni, da je potrebno o tem najprej opraviti razpravo, saj so po njegovih besedah tovrstni veliki pridelovalci prinesli tudi pozitivne premike. »Lušt je recimo s svojim prihodom povsem spremenil dejavnost, saj se je povečalo povpraševanje po paradižniku, kar je posledično dobro za vse pridelovalce.«
Andrej Petelinsek
Lušt je s prihodom na trg spremenil pravila igre.
zelenjava izbrana-kakovost