Dolgotrajno prostorsko urejanje območja Fazanerije se vendarle približuje koncu, saj je mestni svet na minuli seji soglasno v prvi obravnavi potrdil občinski podrobni prostorski načrt za Športno rekreacijski center Fazanerija. Prostorski akt predstavlja nujno potrebno podlago za uresničitev ambicioznega 26-milijonskega projekta, ki pa bo dejansko precej okrnjen v primerjavi s prvotno zasnovo. Že pred časom so namreč iz načrta izpadla pomožna igrišča, po katerih pri Nogometni šoli Mura, uporabniku in najemniku stadiona Fazanerija, tako zelo hrepenijo, zdaj pa je bila po pripombah javnosti prečrtana tudi neposrečeno umeščena večnamenska dvorana s pokritim bazenom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurska občina že drugič v brezplačni najem dobila prikazovalnik hitrosti
Občina Razkrižje je bila uspešna pri pridobitvi šestmesečnega brezplačnega najema prikazovalnikov hitrosti.
Pripombe so se nanašale tudi na morebitno sečnjo dreves v južnem delu mestnega gozda Fazanerija, kar pa so v mestni upravi zavrnili in zatrdili, da se pri postavitvi rekreativnih elementov lahko uredi le podrastje, posekov dreves pa se ne sme izvajati. Ureditev oziroma gradnja bazenov, odprtih in pokritih, je na območju kopališča sicer še zmeraj omenjena v prostorskem aktu, a jasno je, da je prioriteta gradnja vzhodne tribune stadiona Fazanerija in manjkajoče povezave med tribunami. Stadion, v katerega se zadnja leta sicer intenzivno vlaga, bi tako končno dobil zaokroženo podobo, ob tem pa bi bistveno povečali tudi kapaciteto sedišč.
Prostorski akt, ki poleg ureditve stadiona in kopališča predvideva še ureditev površin za oddih in rekreacijo ter postavitev naprav za telovadbo na prostem v južnem delu Fazanerije, je bil v mestnem svetu deležen soglasne podpore. »Verjamem, da bomo v kratkem našli rešitve za še več takšnih investicij in bodo v Murski Soboti ponovno stali žerjavi, ki jih tako zelo pogrešamo,« je dejal Mitja Horvat iz Gibanja Svoboda. Zadovoljstvo je izrazil tudi Anton Slavic iz Neodvisne stranke Pomurja in pri tem spomnil na opuščeno idejo o gradnji vodarne na območju bivše vrtnarije ter pozval k opustitvi obstoječih vodnih virov na območju Fazanerije. Te aktivnosti so namreč v teku, a gre po navedbah mestne uprave za dolgotrajen proces, v katerega se bodo morale s spremembo svojih prostorskih aktov naknadno vključiti tudi druge občine.
Številne omejitve
Z vodovarstvenim območjem, kar območje Fazanerije je, so namreč povezane številne omejitve – infrastrukturni posegi so načeloma dovoljeni le na obstoječih objektih, zato je dolgoročni razvoj precej odvisen od nadomestitve tamkajšnjih vodnih virov, še zmeraj pa se čaka tudi na novo državno uredbo o vodavarstvenih območjih. Osnutek uredbe, na katerega je mestna občina imela številne pripombe, naj bi nakazoval, da bodo posegi ob določenih omilitvenih ukrepih vendarle mogoči. »Upam, da vse ne bo ostalo na papirju in se bomo res potrudili, da bo to podlaga za izvajanje novih investicij,« je ob obravnavi prostorskega akta izrazil stališče Andrej Mešič iz vrst Slovenske demokratske stranke. Pomislek je na mestu, saj bo po dokončnem sprejemu prostorskega akta, ki ga bo mestni svet obravnaval v drugi obravnavi na naslednji seji, sledil najzahtevnejši del – iskanje sofinancerskih sredstev za načrtovane posege. Ocenjena vrednost projekta bo sicer ob črtanju večnamenske dvorane, pomožnih igrišč in pokritega bazena zagotovo manjša od 26 milijonov evrov, a že sama gradnja manjkajočega kraka med severno in glavno tribuno naj bi znašala več kot milijon evrov, investicija v gradnjo celotne vzhodne tribune pa bo po nekaterih ocenah stala najmanj pet milijonov evrov.
V mestni upravi so navedli, da se bodo potegovali za sofinancerska sredstva iz več virov, med drugim tudi iz interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Vlada Janeza Janše je namreč Športno rekreacijski center Fazanerija uvrstila na seznam investicij, ki so predmet navedenega zakona, a ta sam po sebi seveda ni finančni vir, pod novo vlado pa je vprašljivo tudi njegovo izvajanje, ki naj bi vsaj omogočilo pohitritev potrebnih postopkov za izvedbo investicij na seznamu. V vsakem primeru ostaja največja neznanka, kje poiskati potreben denar. Gradnje objektov se bodo namreč v novem programskem obdobju kohezije, kar je že večkrat poudaril nekdanji soboški župan in zdajšni kohezijski minister Aleksander Jevšek, financirale le izjemoma, ravno tako ni za pričakovati, da se bo denar našel v načrtu za okrevanje in odpornost. Majhen delež je mogoče pridobiti prek panožnih športnih zvez, še težja pot pa je zaradi vprašljive donosnosti poiskati zasebnega investitorja.
Pomurske občine, ki imajo pripravljene projekte na področju športne infrastrukture, med drugim Občini Moravske Toplice in Lendava s svojima večnamenskima dvoranama, tako veliko pričakujejo od zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2027. Ta naj bi v petletnem obdobju zagotavljal 150 milijonov evrov, preračunano torej 30 milijonov evrov na leto. Šport je ob reorganizaciji vlade v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga vodi Matjaž Han, ki tako kot Jevšek prihaja iz vrst Socialnih demokratov.
Kot so za Vestnik pred časom navedli na ministrstvu, kjer so sicer do zakona kritični, saj mu niso bile priložene strokovne podlage, je potreben letni načrt za investicije, ki bo vseboval predlog strateških investicij za večletno načrtovanje in izvajanje tovrstnih investicij. Načrt za letošnje leto je bil na zadnji vladni seji potrjen in Han je napovedal, da bo letos za športno infrastrukturo razpisanih zgolj slabih 11 milijonov evrov. V prvem sklopu je predvidenih 8 milijonov evrov za obnovo športnih objektov, kot so telovadnice in večnamenske športne dvorane, v drugem pa dobra 2,8 milijona evrov za posodobitve ali vzpostavitve športnih objektov oziroma površin za šport v naravi. Ministrstvo namerava z letošnjim razpisom podprti med 90 in 100 projektov, kar pomeni, da bo višina sofinanciranja znašala med 100 in 200 tisoč evri na projekt. Glede na to, da se bo za ta sredstva potegovalo tudi 212 slovenskih občin, si tako letos prav veliko državnih sredstev za razvoj Fazanerije ne gre obetati.
Država bo dala več, a ne še zdaj
Situacija v zvezi z državnim financiranjem investicij v športno infrastrukuro se zna obrniti v letu 2024, saj je na podlagi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v obdobju 2023–2027 dovoljen tudi prenos sredstev med leti, in sicer v višini največ 60 milijonov evrov. To pomeni, da bi prihodnje leto lahko na podlagi zakona ministrstvo razpisalo skoraj 50 milijonov evrov za investicije v športno infrastrukturo.
Na to je nedavno namignil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek na razpravi o evropskih sredstvih v organizaciji Europe direct Pomurje. Na naše vprašanje o načrtih v zvezi s sofinanciranjem športne infrastrukture je namreč odgovoril, da bodo letos sredstva namenjena predvsem za obnovo obstoječe infrastrukture, prihodnje leto pa je v načrtu večji razpis, v katerem bodo sredstva razpisana očitno tudi za novogradnje. Tudi Han je pojasnil, da letos v proračunu za večje investicije ni denarja, bodo pa več sredstev namenili v prihodnjih letih, pri čemer bo o financiranju večjih projektov odločala športna stroka. Višino sredstev za investicije v športno infrastrukturo naj bi sicer z leti stopnjevali in verjetno ne bi udarili mimo, če bi napovedali, da bodo najbolj radodarni ravno v volilnem letu 2026.