Za delo v zdravstvu velja, da se izobraževanje nikoli ne konča. Zdravnik vsak dan opravlja klinično delo, izpopolnjuje svoje znanje in raziskuje. Prav raziskovanje in izobraževanje sta ključna za izboljšanje obravnave bolnika. Ravno zato se mora mlad zdravnik ali mlad specialist preizkusiti v različnih, tujih okoljih, različnih načinih gledanja na iste stvari, saj le tako lahko v domače, primarno okolje prinese dobre prakse.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(POGOJ MLAJŠIH SELEKCIJ V POMURSKI LIGI) Popuščanja ne bo, Kacijan in Režonja nočeta biti predsednika, za katerima ne bo več nogometa
»Zdaj sva osovražena, ker sva postavila pogoje, vendar če teh ni, ne bo na dolgi rok nič ostalo,« se je povedno izrazil prvi mož lendavske MNZ Slavko Režonja, ki je z Danilom Kacijanom postavil pogoj, da mora klub imeti mlajše selekcije, če želi napredovati ligo višje. Spremembe so bile potrebne za dobrobit klubov in njihov obstanek. Kaj pravijo v klubih in nogometnih šolah ter kako odgovarjata na pomisleke, da bo zaradi tega manj klubov?
Raziskovanje je potrebno za rast
Tako pot sta prehodila tudi doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, specialistka javnega zdravja in vodja raziskovalne dejavnosti v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS), in prof. dr. Mitja Lainščak, specialist interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino, sicer pa vodja kardiološke dejavnosti v SBMS. Znanje in izkušnje tako na strokovnem kot raziskovalnem področju sta nabirala v različnih ustanovah doma in v tujini, vseskozi sta ohranjala in vzdrževala stike s strokovnjaki iz tujine, kar je, sta zatrdila, ključno za strokovni razvoj in napredek. Svoje delo sedaj primarno opravljata v tukajšnji bolnišnici, vsak na svojem strokovnem področju, vzpostavila pa sta tudi znanstvenoraziskovalno delo
»Ko sva se vračala v Prekmurje, se nama je zdelo, da je znanstvenoraziskovalno delo potencial, ki je v SBMS še premalo izkoriščen in bi se ga dalo z mreženjem, izkušnjami in znanjem, ki ga imava, bistveno bolje izkoristiti, tako pa dati nove možnosti tudi našim zaposlenim in širšemu okolju,« je povedala vodja raziskovalne dejavnosti. Vodja kardiološke dejavnosti pa je dodal: »Raziskovanje je potrebno za rast, tako strokovno kot klinično, cilj pa je seveda boljša obravnava bolnika. Razumeti je treba, da je raziskovanje aplikativno, to pomeni, da nas zanima klinični problem, na katerega skušamo dati odgovor, zato so tudi naši končni rezultati klinično uporabni.« Kot sta poudarila oba sogovornika, je za uspešno vzpostavitev raziskovalnega okolja treba izpolniti nekatere pogoje. V SBMS trenutno potekajo trije temeljni raziskovalni projekti.
»Treba je imeti eksterne vire, da se lahko raziskovanje vzdržuje, mentorje, ki prenašajo znanje in usmerjajo nove doktorje znanosti, okolje, ki tovrstne raziskave spodbuja, ter kandidate, ki bodo to delo opravljali. Če kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, raziskovalno delo ne more potekati. Zato bi se rad v prvi vrsti zahvalil vodstvu in sodelavcem SBMS, ki to razumejo in podpirajo. Če namreč potekajo raziskovalne aktivnosti, potekajo tudi klinične aktivnosti, na ta način pa se na dolgi rok z višjo kakovostjo storitve nižajo tudi stroški,« je dejal Lainščak.
Srčno popuščanje ima višjo umrljivost kot najbolj pogoste vrste raka
Med omenjenimi raziskovalnimi projekti je tudi Zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja pri prebivalcih mesta Murska Sobota oziroma SOBOTA-HF. »S srčnim popuščanjem se ukvarjam vse od leta 2000. To je namreč bolezensko stanje, ki ima višjo umrljivost kot najbolj pogoste vrste raka, hkrati je tudi najbolj kompleksno stanje v kardiologiji. Ker se s srčnim popuščanjem ukvarjam že toliko let, sem imel željo, da to izvedemo, ideja pa je seveda morala dozoreti,« je pojasnil Lainščak.
V raziskavo SOBOTA-HF je bila vključena ciljna populacijska skupina prebivalcev mesta Murska Sobota, starejših od 55 let, izbrana po reprezentativnem naključnem vzorcu, ki ga je bolnišnica pridobila pri Statističnem uradu Republike Slovenije. Ker je bila raziskava, v kateri so pri preiskovancih opravljali presejalne in diagnostične preglede, tako obširna, so v njej sodelovali številni strokovnjaki. »To so medicinske sestre, fizioterapevti, laboratorijski delavci, zdravniki različnih specializacij, sodelavci, ki so skrbeli za pravne in finančne vidike vodenja raziskave, pa tudi študenti obeh medicinskih fakultet,« je opisala Farkaš Lainščakova. Tako strokovna kot splošna javnost sta raziskavo SOBOTA-HF sprejeli zelo pozitivno. »Vanjo smo vključili strokovne delavce naše bolnišnice, lokalne zdravstvene institucije, seznanili smo koncesionarje, širšo javnost in preiskovance. Pri tem smo imeli podporo vodstva in drugih zaposlenih v SBMS, podporo Mestne občine Murska Sobota ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje, seveda pa ne bi šlo brez medijev, s pomočjo katerih smo ozaveščali in obveščali širšo javnost,« je še podčrtala sogovornica.
