Sodni postopek je sprožila pobuda »Štajerci proti živalskim tovarnam«. Obtožnica lastnike farm bremeni preseganje dovoljene reje za več kot sto odstotkov. Kot je na začetku procesa, po poročanju ORF, navedel tožilec naj bi omenjena dvanajsterica namesto dovoljene reje 5200 glav prašičev redila 12 tisoč prašičev oziroma 6800 glav več. S preseganjem reje živali naj bi rejci kršili avstrijski zakon o čistem zraku in zakon o vodah, saj je prekomerna uporaba gnojevke onesnažila zemljo z nitrati. Zastavil si je tudi vprašanje v kakšnih pogojih so kmetje redili živali, če je bila koncentracija živali tako velika. K temu je dodal, da ne gre za diskriminatoren proces do kmetov, ampak zgolj za to, da so tudi kmetje dolžni spoštovati zakone.
Zagovornik obdolženih kmetov je povedal, da gre za žrtvovane kmete ali grešne kozle. Ti morajo odgovarjati za napake, ki so jih delale oblasti in avstrijska Kmetijska zbornica. Kmetje so priznali, da so imeli težave z lokalnim prebivalstvom zaradi smradu. Eden je odšel in kupil v Nemčiji čistilnik zraka, s katerim naj bi zmanjšal smrad. Hkrati je njihov zagovornik izpostavil, da niso delali nezakonito, saj imajo tako za gradnje, adaptacije in poznejše širitve ustrezna dovoljenja. Drži pa, da kmetje v preteklosti niso delali gnojilnih načrtov in ne analiz zemlje, na podlagi katerih bi lahko ukrepali proti prevelikemu vnosu nitratov v zemljo. Civilna pobuda je izpostavila neodgovorno ravnanje zbornice, deželnih in drugih institucij, ki so dopuščale predimenzionirane reje.
Proces se bo nadaljeval v začetku februarja, ni pa nepomemben za naše okolje, saj posredno dokazuje, da razmere vsaj kar se varovanja narave in ogrožanja pitne vode tiče, v sosednji Avstriji le niso tako idealne kot se prikazujejo. Naša zbornica pa avstrijske prakse izpostavlja kot edine zveličavne in vredne posnemanja.Vprašanje je, kaj bo prinesel trud strokovnjakov in kmetov pri varovanju vodnega zajetja v Segovcih in Podgradu, če kmetje iz sosednje države dobrih 15 kilometrov višje prekomerno gnojijo s prašičjo gnojevko in s tem onesnažujejo pitno vodo.
Zagovornik obdolženih kmetov je povedal, da gre za žrtvovane kmete ali grešne kozle. Ti morajo odgovarjati za napake, ki so jih delale oblasti in avstrijska Kmetijska zbornica. Kmetje so priznali, da so imeli težave z lokalnim prebivalstvom zaradi smradu. Eden je odšel in kupil v Nemčiji čistilnik zraka, s katerim naj bi zmanjšal smrad. Hkrati je njihov zagovornik izpostavil, da niso delali nezakonito, saj imajo tako za gradnje, adaptacije in poznejše širitve ustrezna dovoljenja. Drži pa, da kmetje v preteklosti niso delali gnojilnih načrtov in ne analiz zemlje, na podlagi katerih bi lahko ukrepali proti prevelikemu vnosu nitratov v zemljo. Civilna pobuda je izpostavila neodgovorno ravnanje zbornice, deželnih in drugih institucij, ki so dopuščale predimenzionirane reje.
Proces se bo nadaljeval v začetku februarja, ni pa nepomemben za naše okolje, saj posredno dokazuje, da razmere vsaj kar se varovanja narave in ogrožanja pitne vode tiče, v sosednji Avstriji le niso tako idealne kot se prikazujejo. Naša zbornica pa avstrijske prakse izpostavlja kot edine zveličavne in vredne posnemanja.Vprašanje je, kaj bo prinesel trud strokovnjakov in kmetov pri varovanju vodnega zajetja v Segovcih in Podgradu, če kmetje iz sosednje države dobrih 15 kilometrov višje prekomerno gnojijo s prašičjo gnojevko in s tem onesnažujejo pitno vodo.