Zavod za gozdove Slovenije je tudi letos izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, o čemer smo že poročali. Prepoznali so jih po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi gozdnih opravil, varnem delu v gozdu, spoštovanju večnamenske vloge teh ekosistemov in po lastnem usposabljanju na področju gozdarstva. V murskosoboški enoti zavoda je naj... skrbnik postal Stanko Ficko iz Boreče.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Malo pred našim obiskom se je iz bližnjega gozda vrnil na domačijo, na kateri se ukvarjajo še z ekološkim kmetovanjem. »Z gozdarstvom se ukvarjam od 16. leta. Začel sem doma, pomagal očetu in še vztrajam.« Njegova prva zaposlitev je bila v Gozdnem in lesnem gospodarstvu Murska Sobota, kjer je sprva delal kot sekač, pozneje tudi kot voznik gozdarskega tovornjaka. Potem ko je to podjetje končalo v stečaju, se je Ficko odločil, da bo svoj čas posvetil domači kmetiji. Vzreja govedo, skrbi za travniške površine, zasadil je tudi visokodebelni sadovnjak s starimi sortami jablan, poleg tega kot dopolnilno dejavnost opravlja posek in spravilo lesa. V družini imajo okoli 15 hektarjev gozdnih površin, dela ne zmanjka. »Če imaš voljo, je delo za vseh 365 dni v letu.«
Ko v pogovoru pridemo do povoda za naš obisk, najprej potrdi, da so njihovi gozdovi res v dobri kondiciji, saj z njimi preudarno gospodari. Prevladuje borovje in smrečje, nekaj je listopadnih dreves, pogozduje jih z drugimi drevesnimi vrstami. »Toda neučinkovito, ker je preveč divjadi. Ko posadiš macesen, je prav žalostno iti pogledat, kakšno je stanje. Tako da smo glede pogozdovanja skoraj brezvoljni. Kar zraste po naravni poti, je v redu, kar pa ti prineseš v gozd, je kot med za divjad,« zamišljeno pove in doda, da največ škode povzroči jelenjad. Ta se je namnožila predvsem v zadnjih desetih letih.
Lovec in gobar
Stanko Ficko ni pričakoval tega naslova, zato je bil ob novici, da ga je prejel, presenečen. Predlagala ga je območna enota Zavoda za gozdove, s katero že vrsto let sodeluje. Les spravlja za domače potrebe, preostale količine pa večinoma proda kot hlodovino. Pove nam, da so kupci Slovenci, z lesom pa zalaga tudi okoliške žage. Zanimanje za pridobivanje energije iz lesa je po njegovi oceni ves čas enako. »Po epidemiji je cena lesa narasla za kakšnih 30 odstotkov, vendar se je podražilo tudi vse drugo, tako da smo na ničli,« opiše trenutne razmere.
Velik del gozdov je v okolici domačije, v njih se najdejo tudi stoletna drevesa. »Sicer pa od mladih do zrelih. Do moje smrti bo še dovolj lesa,« se je pošalil, nato pa resno pristavil, da je treba za gozdove primerno skrbeti, sicer tudi kakovostnega lesa ne bo. Meni, da bi tudi drugi lastniki gozdnih površin ali tisti, ki jih podedujejo od prednikov, morali bolj skrbeti za gozdove. »V gozd gredo le takrat, ko potrebujejo les, drugače ne. In takih je okoli 80 odstotkov. Če pa gozda ne neguješ, tudi kakovosti ni,« opozarja. Sam dokupuje gozdove, ki so v bližini njihovih. Parcele so precej razdrobljene, zato teži k dokupom, da se lahko ustvarijo gozdni kompleksi.
V utemeljitvi nagrade je bilo zapisano, da je Stanko Ficko vzorni lastnik gozda in zgledno sodeluje z revirnim gozdarjem pri načrtovanju in izvedbi negovalnih in varstvenih del v njegovih gozdovih. Se bo zaradi tega naslova zanj kaj spremenilo, ga vprašamo. »Najboljša reklama je tista, ki potuje od ust do ust,« odgovori in se pošali, da je naziv naj... skrbnik gozda zanj bolj minus kot plus. Povpraševanja je namreč preveč, saj so si Fickovi že z dosedanjim dobrim delom ustvarili ime.
V gozd se odpravi vsak dan, saj sta z njim povezana tudi njegova hobija – gobarjenje in lovstvo. Je član Lovske družine Križevci v Prekmurju. »Ko si v gozdu, dan zelo hitro mine.« Ko pa je tam dela manj, je več opravkov na kmetiji. »Vsako obdobje zahteva svoje, sicer pa poskušamo delati po pohorskem sistemu, z lesom in kmetijo.« Od jeseni do spomladi je v gozdovih največ dela s sečnjo, poleti opravlja obžetev, jeseni pa je treba poskrbeti še za zaščito dreves. »Precej dela je tudi sedaj pozimi, ko vegetacija miruje,« nam še pove Ficko in doda, da gozdove v celoti počistijo, saj surovine zmeljejo tudi v sekance.
