Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Namesto pike vejica deluje od leta 2012. Njihov glavni namen je z različnimi aktivnostmi in dogodki pridobivati denar za zagotavljanje dodatnih in nujno potrebnih nevrofizioterapevtskih obravnav otrok s posebnimi potrebami, ob tem pa se družiti s starši, sorodniki in prijatelji teh otrok, izmenjevati izkušnje in si pomagati. Eden od načinov zbiranja denarja za terapije otrok je sodelovanje v akciji Manj svečk za manj grobov, ki poteka v okviru dobrodelne fundacije Svečka.
Društvo s sedežem v Mariboru, ki deluje tudi na območju Pomurja in Koroške, se je omenjeni akciji pridružilo pred leti, aktivnosti pa vodi podpredsednica društva Helena Aplenec Golnar iz Maribora. »Ona je akcijo pripeljala v naše društvo in s tem na Štajersko in v Pomurje. Sredstva, zbrana v akciji, so proti koncu leta naša največja finančna injekcija. Iz te akcije vsak otrok, včlanjen v naše društvo, dobi plačanih več fizioterapevtskih obravnav. Vemo, da posamezna terapija stane od 30 do 40 evrov, takšna pomoč pa za družine teh otrok pomeni, da bodo lažje preživeli božično-novoletne praznike, ker jim ne bo treba plačati vsaj nekaj terapij,« pove Jožica Casar, predsednica društva Namesto pike vejica.
Društvo ima s fundacijo Svečka sklenjen dogovor, da vsa sredstva, zbrana v akciji, ostanejo društvu, ki s tem plača otrokom izključno nevrofizioterapije. Na stojnicah po več krajih v Pomurju in na Štajerskem v zameno za prostovoljni prispevek ponujajo porisane kamenčke. Tako ne samo pomagajo otrokom, ampak tudi ozaveščajo ljudi, da prižgejo manj sveč na grobovih ob prvem novembru. »To seveda ne pomeni, da ljudje sveč več ne bodo prižigali, spodbuditi jih želimo le, da prižgejo kakšno svečo manj ter da so ob tem še dobrodelni. Za nas je namreč pomemben vsak evro,« pravi Casarjeva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na kanadskem festivalu dokumentarnega filma vrteli Duhovnico
V Torontu se je konec tedna sklenil letošnji festival dokumentarnega filma Hot Docs, ki velja za največjega v Severni Ameriki. Na njem so prikazali tudi slovenski dokumentarec režiserke Maje Prettner z naslovom Duhovnica (Woman of God).
Srečni, ker lahko pomagajo
Kamenčkov v društvu ne ustvarjajo sami. Že lani so se povezali z Domom Danijela Halasa Velika Polana in tamkajšnjimi stanovalci. Ti so v okviru vsakodnevne delovne terapije risali na kamenčke. »Predsednica društva je predlagala, da bi otroci iz društva s svojimi družinami prišli k nam v dom in bi skupaj risali na kamenčke. Ideja nam je bila zelo všeč, saj tudi našim oskrbovancem tovrstne delavnice ogromno pomenijo. Z njimi si zapolnijo prosti čas, ki ga imajo v domu na pretek, prav tako si krepijo samozavest, počutijo se koristne in hkrati ponosne, da ustvarjajo ter da so ob tem še dobrodelni in pomagajo otrokom,« je med petkovo terapijo povedala Natalija Ritlop, delovna terapevtka v domu.
Na letošnjem skupnem ustvarjanju je sodelovalo dvajset oskrbovancev, kar je tretjina vseh, ki bivajo v domu. Med sodelujočimi sta bila tudi Jože Glavač iz Velike Polane, ki je stanovalec doma tri leta in pol, in Cecilija Tivadar iz Gaberja, ki v domu biva že enajst let. »Tri dni pred našim srečanjem sem po vasi začel nabirati kamne. Zame je bila to tudi dobra telovadba. Ker sem bil pol leta popolnoma nepokreten, vem, kakšno trpljenje je to, prav tako vem, kako koristne so fizioterapije, zato z veseljem pomagam otrokom na ta način. Tudi sicer rad rišem in ustvarjam, zato mi je to v še toliko večje veselje, hkrati pa sprostitev in terapija,« je rekel Glavač, ki je v času našega obiska porisal kar nekaj kamenčkov.
Tivadarjeva, ki raje ustvarja na drugačen način, se je prav tako z velikim veseljem lotila risanja na kamenčke. »Zame je sreča, če lahko pomagam otrokom. Srčno upam, da bomo lahko pomagali čim več otrokom in da jim bodo terapije koristile.« Sama že nekaj let poslikane kamenčke naredi tudi za svojega pokojnega moža in starše ter jih nato da sorodnikom, da jih odnesejo na grobove.
Ustvarjanje je tudi terapija za starostnike, saj s tem krepijo spomin, zbranost in pozornost, hkrati pa so v družbi, kar je zanje najpomembneje. »Ko starostniki rišejo in ustvarjajo za dobrobit otrok s posebnimi potrebami, je to zares lepa gesta. Ravno to je bila ključna vez, v kateri smo videli možnost širitve našega sodelovanja,« je še dejala Jožica Casar.
Prva stojnica 27. oktobra
Porisane kamenčke bodo zainteresirani lahko v zameno za prostovoljni prispevek dobili na stojnici društva na več lokacijah v Pomurju in na Štajerskem. Med 27. in 30. oktobrom na Trgu kulture v Murski Soboti, 29. oktobra pa še v trgovskih centrih Maximus in BTC. V Mariboru bodo stojnice 29. oktobra v trgovskih centrih Mercator in Europark, med 30. oktobrom in 1. novembrom pa na pokopališčih Dobrava in Pobrežje.
Ves izkupiček bo razdeljen med 30 otrok, ki hodijo na terapije pri zasebnih terapevtkah brez koncesije. Za pomurske otroke skrbi Klavdija Lovenjak v ambulanti Živa v parku na Tišini, za otroke s štajerskega in koroškega konca pa fizioterapevtke Petra Timošenko, Tina Kelc in Nuša Polanec iz Pesnice pri Mariboru. »Če želimo, da otroci ostanejo v fizični kondiciji, jim moramo omogočiti čim več takšnih fizioterapij. Četudi so naši otroci na invalidskih vozičkih, potrebujejo mišice za ohranjanje sedenja,« je podčrtala Jožica Casar.