Med drugim nova uredba predvideva, da srednja šola staršem oziroma skrbnikom dijaka, ki je dopolnil 18 let, ne bo več mogla posredovati ocen ali drugih informacij o otroku, če le ta tega ne bo osebno dovolil. Starši, ki so dolžni skrbeti za svojega šolajočega se otroka, po drugi strani izgubijo pravice pri nadzoru in delno tudi skrbi zanj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Srednje šole se že zdaj držijo različnih pravilnikov in zakonov, ki določajo pravice glede objav in zaščite osebnih podatkov otrok. Poleg tega pa sta pri nas stopila v veljavo dva zakona, Zakon o gimnazijahter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim določata, kakšen je naj pravilnik o ocenjevanju, šolski red in drugo, z majem pa je začela veljati nova Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, sprejeta na evropski ravni.
Ta med drugim predvideva tudi bolj striktno opredelitev pravic varstva osebnih podatkov oseb, ki so dopolnile 18. leto starosti. Med drugim to v praksi pomeni, da šola ne bo smela več posredovati ocen in obvestil o otroku, ki je dopolnil 18 let in od njega nima pooblastil, da lahko te podatke staršem tudi posreduje. To pomeni, da si lahko dijak tudi sam piše opravičila zaradi izostankov, sam zase pride na govorilno uro ali se seznani s svojimi opomini ali okori, s čimer se lahko bistvene informacije staršem zamolči.
»Seveda lahko starš polnoletnega otroka pride na roditeljski sestanek, razrednik mu pove splošne informacije o njegovem otroku, ocene pa mu lahko pokaže le s privolitvijo otroka, pove Zvonko Kustec, ravnatelj na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. »Pri nas ne vidim, da bi že zdaj bil kakšen problem in da otroci staršem ne bi povedali ali vsaj dovolili vpogleda v njihovo redovalnico. V večjih mestih pa kolegi že opozarjajo, da to postaja problem.« In verjetno se tak odnos lahko v prihodnje preseli tudi k nam.
Kustec še pove, da se mu preprečevanja vpogleda staršev v otrokove ocene ne zdi smiselno, saj so ravno leta v srednji šoli bistvena ali vsaj izjemnega pomena za nadaljnje življenje vsakega posameznika. »To je čas, ko gradiš sebe, se izobražuješ in izpopolnjuješ. Se pa kdaj zgodi, da ga kdo začne lomiti, da v šoli popusti ali zaide s prave poti, in zato je ključno, da takrat šola ali razrednik obvestijo starše in otroku pravočasno pomagajo. S takim zakonom pa so starši avtomatično izključeni iz življenja svojega otroka,« doda Zvonko Kustec.
Iza Rengeo, dijakinja 4. letnika Gimnazije Murska Sobota: »To, da starši ne bi smeli imeti vpogleda v ocene in dejanja svojih otrok, se mi ne zdi smiselno. Zato s tega stališča te evropske uredbe ne podpiram. Prepričana sem, da morajo starši pri svojih srednješolcih obdržati svojo avtoriteto. Nekateri otroci imajo spoštovanje in zaupljiv odnos do svojih staršev, tisti, ki ga nimajo, pa bodo s tem samo še bolj izkoriščali svoje pravice. Prepričana sem, da morajo starši znati, kakšne ocene ima njihov otrok in kako se mu godi. Starši so tudi zato, da postavijo pravila, in mladi včasih potrebujejo tudi trdo roko, ko nek mladostnik ne ve točno, kaj bi s sabo, ko jih kam zanese ali ko dobijo preblisk, da so najpametnejši. Smiselno in fer je, da če nas starši podpirajo in financirajo, da tudi vedo, kaj se z nami dogaja. Mladi znajo biti odgovorni, vendar ne vsi in ne vsi v vsakem trenutku."
Lora Gržin, maturantka na GFML in bodoča študentka:
"Ali podpiram uredbo ali ne, je najbolj odvisno od posameznega primera. Mladi so zelo različni in različni odgovorni, nekateri so zelo zgodaj zreli in odgovorni, imajo tudi odgovoren odnos do ocen, do šole in do stvari, ki se dogajajo v življenju. Drugi pa v najstniških letih rabijo nekoliko več spodbude in nadzora, da ne bi nekoč obžalovali svojih mladostniških napak ali brezbrižnosti. Zato je prav, da imajo starši pregled nad tem, kaj mladi počnejo. Po drugi strani pa bi bilo dobro, če starši še ne bi isti dan preko e-redovalnice izvedeli, da je njihov otrok dobil slabo oceno. Ampak bi imel dovolj časa, da slabo oceno popravijo in šele potem, ko rešijo tak ali podoben primer, o tem obvestijo starše. Tako, da jaz v tej uredbi ne vidim samo slabo, ampak tudi to, da mladi prevzamejo več odgovornosti. Je pa občutek za prevzemanje odgovornosti odvisen tudi od šole, katero mladi obiskujejo. Če na primer na gimnazijah bolj spodbuja odgovornost in dolžnost, da dosežeš nek uspeh in dobiš dobro osnovo za nadaljnje šolanje, v poklicnih in strokovnih šolah stremijo k temu, da si mladi čim prej pridobijo poklic in se nek način osamosvojijo."
