"Imamo kvalificirano število, to pomeni več kot tretjina upravnih enot oziroma njihovih stavkovnih odborov bo pristopila k podpisu. 40 upravnih enot je izrazilo soglasje za podpis," je v izjavi za STA pojasnil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(OBVEZNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA) Poskrbeti je treba za rezerve, ki niso samo v orožju
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. V zadnjem času, ko ga nekatere evropske države ponovno uvajajo, med njimi so Avstrija, Norveška in Švedska ter baltiški državi Latvija in Litva, se to vprašanje ponovno odpira tudi na slovenskem političnem parketu.
Le dve od stavkajočih upravnih enot sta proti podpisu sporazuma, po naših informacijah gre za Upravno enoto Gornja Radgona in Upravno enoto Murska Sobota. Se pa to do jutrišnjega podpisa še zna spremeniti.
Stavkovni sporazum z vlado bosta v imenu upravnih enot v petek ob 13. uri podpisala Verk in predsednik Sindikata delavcev Upravne enote Ljubljana Dragan Stanković. Še pred tem se bo vlada na dopoldanski dopisni seji seznanila z informacijo o stavkovnem sporazumu in za podpis slednjega pooblastila ministra za javno upravo Franca Propsa, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Po Verkovih navedbah bo stavkovni sporazum veljal za vse upravne enote. "Vse pogodbe v javnem sektorju, ki jih sklenemo reprezentativni sindikati, veljajo za vse, tudi tiste, ki teh pogodb ne podpišejo. Prepričan sem, da je to edini način, da je zadeva verodostojna in transparentna za vse," je poudaril Verk. Stavkovni sporazum bo nato predvidoma v ponedeljek objavljen v uradnem listu, s tem pa bodo upravne enote tudi prekinile stavko.
Več sredstev za povečan obseg dela
"Po podpisu sledi zamrznitev stavke in uresničevanje tega sporazuma, ki zna biti tudi naporno in porajati kakšne težave," je ocenil Verk. Po njegovih besedah se namreč zavedajo, da je ocenjevanje posameznikovega prispevka k delu lahko zelo subjektivno, zato bodo tudi ustanovili komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki ministrstva, načelniku upravnih enot in predstavniki sindikata ter bo postavila okvirna merila, kako sredstva za povečan obseg dela razdeliti med javne uslužbence.
Kot je še dejal, stavkovni sporazum prinaša udejanjanje določil 22. člena zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki govorijo o sredstvih in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Verk je pojasnil, da stavkovni sporazum predvideva razdelitev sredstev, ki ostajajo zaradi nezasedenega kadrovskega načrta in bolniških odsotnosti, daljših od enega meseca. Nekaj sredstev bo najverjetneje primaknila tudi vlada, da se bo primanjkljaj zaradi preobremenjenosti oz. več deset tisoč nerešenih upravnih postopkov razrešilo, meni Verk.
Razbremenili bodo bolj obremenjene in obremenili manj obremenjene
Vlada je sicer na današnji seji sprejela tudi predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, s katerim se, kot so sporočili po seji, vzpostavlja zakonska ureditev, ki bo slovenskemu gospodarstvu na konkurenčen način znotraj globalnega trga zagotavljala kadrovske vire, saj se primanjkljaji delovne sile kažejo v vseh gospodarskih panogah, od nižje kvalificiranih do visokotehnoloških. Predlog uvaja dve rešitvi, in sicer ukinja krajevno pristojnost upravnih enot za postopke, povezane s pridobivanjem enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo. Z odpravo krajevne pristojnosti upravnih enot v tujskih zadevah bo prišlo do razbremenitve najbolj obremenjenih upravnih enot in njihovih zaposlenih ter do hitrejšega reševanja vlog, kar bo imelo pozitivne učinke za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so navedli na vladi. To v praksi pomeni, da bodo lahko manj obremenjene upravne enote, kot je denimo gornjeradgonska, dobila iz Ljubljane in od drugod v reševanje vloge za pridobivanje enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo.
V zakonu se ureja tudi optimizacija in pohitritev administrativnih postopkov za pridobitev enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo za tujo delovno silo, ki jo slovensko gospodarstvo potrebuje. Predlagana zakonska ureditev tujcu – po pridobitvi začasnega dovoljenja – omogoča delo in prebivanje v Republiki Sloveniji, medtem pa postopek na upravni enoti do končne odločitve teče dalje. Navedeno bo po oceni vlade omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela v Republiki Sloveniji, hitrejšo integracijo in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.