Tiskovna konferenca, ki jo je sklical stečajni upravitelj Borut Soklič, je požela veliko pozornosti. Sploh ob sporočilu za javnost, ki ga je danes poslala ljutomerska občina v imenu četverice občin iz ljutomerske upravne enote. Gre za občine, ki so ustanovile novo javno podjetje Prleška komunala, ki naj bi z avgustom začelo na območju teh občin ter občine Sveti Jurij ob Ščavnici, skrbeti za vodooskrbo. Soklič ni razočaral. Brez dlake na jeziku je nanizal dejstva, argumente in številke, ki ravnanje četverice z ljutomersko očino na čelu predstavlja v sila neugodni luči.
Stečaja v stečaju ne bo dopustil
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Občine vračajo udarec: Vodo bo zagotavljala Prleška komunala, stečajnemu upravitelju zagrozile z zamenjavo
Na ultimat stečajnega upravitelja Javnega podjetja Prlekija občine iz ljutomerske upravne enote niso pristale.
"JP Prlekija je šlo v stečaj, ker nihče ni dobro opravljal svojega dela. Ker poslovodstvo ni dobro vodilo poslov in ker občine niso dobro nadzirale in nič naredile za to, da bi imela JPP vzdržno ekonomsko raven cen svojih storitev," je dejal in v nadaljevanju podal oceno, da stečaj ni bil neizbežen, kot so to razlagali župani. "Zgodbice, da Radenci niso sprejeli nove cene ... morda, ampak v teh aktih je določen mehanizem reševanja takšnih situacij in pravne poti, kako se pride do nadomestila v tem primeru," je poudaril uvodoma.
V prvih dveh mesecih stečaja, ko je med vsemi občinami veljal še poseben dogovor, na podlagi katerega so se občine odpovedale pravici do najemnine, da je lahko JPP v stečaju še izvajalo javno službo, je še šlo, a počilo je na zadnjem sestanku junija, ko tega občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej in Sveti Jurij ob Ščavnici več niso bile pripravljene storiti. "Pričakujejo, da bom jaz tudi v stečaju posloval tako, kot je posloval direktor, ki so ga nastavili. Z vedno večjo izgubo. To je v stečaju nedopustno, temu se reče stečaj v stečaju in tega jaz ne nameravam dopustiti," je zatrdil in razkril, da je bivši direktor v mesecu aprilu celo podpisal sporazum o prekinitvi najemne pogodbe za infrastrukturo. Ravno tako je poudaril, da je četverica občin sprejela odlok, s katerim JPP na njihovem območju več ne bo izvajalec javne službe. Na junijskem sestanku so po besedah Sokliča v Ljutomeru napovedali, da že s 1. julijem prevzema poslovanje Prleška komunala.
"Po eni strani je sledil šok, po drugi strani pa je bilo smešno. Vsem, ki o tem nekaj vedo, je bilo jasno, da se to ne more zgoditi. Od sprejema odloka o ustanovitvi podjetja do operativne zmožnosti izvajanja storitev mora preteči še veliko vode," je povedal in nadaljeval, da je ta načrt sicer nato padel v vodo, a da je zdaj nova časovnica prvi avgust. Kljub temu, da je bila njegova zahteva, da je prenehanje poslovanja in prenos na posamezne občine narejen usklajeno, dogovorno in varno ter na način, da v čim manjši meri zmanjšajo morebitna tveganja in grožnjo pri oskrbi s pitno vodo.
Z glavo skozi zid
Prleška komunala je bila v sodni register vpisana pred nekaj dnevi in ima zgolj direktorja ter dva člana nadzornega sveta. Je, kot je nadaljeval Soklič, brez zaposlenih, brez sklenjenih pogodb in z zgolj 7500 evri osnovnega kapitala. "V nasprotju s splošnim prepričanjem, voda ne teče sama od sebe. Za to so potrebne velike električne črpalke, ki rabijo, ne boste verjeli, elektriko. Gre za velik strošek poslovanja. Imamo 120 objektov, kjer imamo priklopljeno elektriko in kjer imamo v GSM omrežje povezano centralno upravljanje sistema. Da bi voda tekla, in bi bilo vse skupaj brezhibno, je treba sistem upravljati centralizirano - v tej stavbi, na našem sedežu, je centralni sistem. Kritični del infrastrukture je v solasti osmih občin - celotna infrastruktura pa je v posesti in v upravljanju JPP. Smo v stečajnem postopku in delamo po pravilih stečajnega postopka. Nobenega objekta jim preprosto ne morem izročiti brez predhodnega sklepa sodišča, za kar pa bodo morali prijaviti izločitveno pravico in potem se bo začelo veselje," je bil neposreden in pri tem ironično zastavil retorično vprašanje, ali nameravajo objekte zasesti na silo. "Ni mi jasno, kako bo upravljali z nečim, kar ne bodo od mene dobili dogovorno. Jaz jim tega ne morem izročiti, ker bi v tem primeru deloval protipravno," je poudaril. Ob tem je pojasnil še, da mora nov upravljavec/izvajalec skleniti še pogodbo za dobavo električne energije, za kar bo potrebno javno naročilo, priskrbeti material, zagotoviti telekomunikacijske storitve in oddeliti centralni nadzorni sistem. Gre za program slovenskega dobavitelja, ki je po besedah Sokliča odsvetoval hkratno migracijo vseh enot, ampak postopen prehod, da ne pride do težav pri delovanju kritične infrastrukture. Tak prehod bi, kot je dejal stečajni upravitelj, bili sposobni narediti do prvega oktobra letos. "Kako bodo zagotovili elektriko in upravljanje? Mi bomo z 31.7 odpovedali elektriko in bo voda prenehala teči, ker bodo črpalke prenehale delati," je vnovič opozoril Soklič in ob tem izpostavil, da pa je obratna situacija pri občinah, kot je to poimenoval, z zgornjega dela vodovodnega sistema C. Gre za občine Radenci, Apače in Gornja Radgona. Z njimi se namreč po besedah Sokliča dogovarjajo za postopen in varen prehod, ki naj bi bil izveden 1. septembra, ko bo za vodooskrbo v teh občinah zadolžena radgonska Komunala.
Ali glede na vse ugotovljeno nemara "ljutomerska četverica" blefira, da bo prvega avgusta lahko izvajala storitve v okviru Prleške komunale? "Ne, ne ocenjujem, da gre za blef. Tukaj je betonska stena, ampak še vedno s polno hitrostjo drvijo proti njej, gredo z glavo skozi zid. Toda, kdo bo zdržal - glava ali zid? Malo za šalo, malo za res, če bi jaz živel na področju Ljutomera, bi si 31.7 naredil večje zaloge pitne vode," je odgovoril Soklič na naše vprašanje in se v nadaljevanju dotaknil še nekaj očitkov, ki so jih nanizale občine v sporočilu za javnost.
"Raztrgal" sporočilo četverice
Ponovno je poudaril, da občine poslovne stavbe ne bodo zadržale, ker niti ni njihova, niti ni potrebna za izvajanje javne službe, zato bo v stečajnem postopku naprodaj. Glede očitka o škodljivi pogodbi z nepovezanim komunalnim podjetjem, za katero naj bi izvedele občine šele 17. junija, pa je povedal dvoje. Gre za pogodbo med JPP in radgonsko Komunalo (Koro), ki je bila podpisana 28.12.2016 in Kori daje poseben status. Toda gre zgolj za izvedbeni pravni akt , ki izhaja iz sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C. Ta je bil sklenjen in podpisan pol leta pred tem s strani vseh osmih občin. Med podpisnicami je, kot je pokazal, tudi ljutomerska županja Olga Karba. Ravno tako, kot je izpostavil, ne drži navedba, do so občani četverice zaradi kritja vodnih izgub plačevali na stotine tisoče evrov. Kar se tiče terjatev omenjene četverice, pa je poudaril, da so zanje odgovorne same. "Imajo pravico vpogleda v poslovno dokumentacijo svoje družbe in dolžnost sodelovanja na skupščini. Vsako leto so potrdile poslovna poročila, kjer je bila izguba razvidna in ni se zgodilo nič, zdaj pa presenečenje?," je nadaljeval v podobnem tonu in ocenil, da sta zadnji žebelj v krsto JPP zabili občini Ljutomer in Križevci, ko sta sprostili izvršbi.
O morebitni vlogi soboške Komunale in tožbah
V svojem nastopu se je dotaknil tudi tako imenovanega rezervnega plana Prleške komunale, o čemer smo že poročali, in sicer, da naj bi na pomoč pri izvajanju storitve prišla murskosoboška Komunala. Pri tem je izpostavili dve vprašanji: ali Komunala to zmore in ali sploh sme? Kot je namreč pojasnil, je ustanoviteljica in edina družbenica podjetja murskosoboška občina, ki je v ustanovne akte zapisala, da Komunala lahko izvaja tovrstne storitve le ob pridobitvi koncesije in ob soglasju ustanoviteljice. "Drugo vprašanje pa je, če ima sploh kapacitete za izvajanje teh storitev. Če jih ima, to pomeni, da ima ta trenutek nek presežek, kar pomeni, da občani Murske Sobote plačujejo previsoke položnice. Ravno tako je ustanovitev nesposobnega javnega podjetja, ki potem celotno poslovanje prenese na pogodbenega partnerja, obvod zakonodaje," je naštel in dodal še, da je hitenje tudi zaradi tega vidika nerazumno.
Ob zaključku je napovedal tudi tožbe občin, saj so v ustanovne akte JPP jasno zapisale, da odgovarjajo za vse obveznosti. "Moj predlog je bil, da če se odpovejo najemnini, bodo to lahko storile na nek mehek način. Če ne bo šlo tako, jih bom pač moral tožiti. In jih bom. Brez slehernega dvoma. Ker poslovni upniki pa res niso nič krivi, ker so naivno verjeli, da je varno poslovati z javnim podjetjem," je bil neposreden stečajni upravitelj, ki je izpostavil tudi, da "takšno soliranje, kakršnega se gredo v Ljutomeru, pomeni kršitev nekih dogovorov in pravnih zavez, ki so jih občine prevzele, ko so se združevale v sistem C in v skupno javno podjetje. Kako si občina Ljutomer domišlja, da bo to šlo enostransko in brez posledic, ne vem. V dokumentih piše, da je občina, ki bi tako ravnala, do ostalih občin odškodninsko odgovorna. Očitno teh dokumentov ne jemlje nihče resno." Soklič je ravno tako potrdil, da se bo tožba zoper radensko občino, ki jo je sprožil še prejšnji direktor Artur Racman preden so podjetje pahnili v stečaj, nadaljevala.
Če so nekateri menili, da bo stečaj JPP konec agonije v vodovodnem sistemu C, je tako očitno to šele začetek dolgega in bistveno bolj bolečega postopka. Ali bo voda v spodnjem delu sistema C, ki ga zajemajo občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje ter zraven še Sveti Jurij ob Ščavnici, s prvim avgustom "še zmeraj tekla", pa bomo lahko videli kmalu. V zgornjem delu po zagotovilih Sokliča prav gotovo bo, čeprav bo podjetje v stečaju temu primerno racionaliziralo poslovanje in se tudi poslovilo od nekaj zaposlenih. Danes jih je tam še okoli 20.
