V torek zvečer je na vzhod Poljske padla raketa in ubila dva človeka. Potem, ko je sprva kazalo, da gre za rusko dejanje, trenutno vse bolj kaže, da je šlo za nesrečno naključje pri ukrajinski obrambi pred ruskimi raketnimi napadi. Zaradi incidenta je prišlo do pozivov k sprožitvi 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki predideva, da se oborožen napad na članico Nataša šteje za napad na vse članice. V nadaljevanju preiskave, ki še poteka, je bilo ugotovljeno, da je najverjetneje šlo za raketo ukrajinske zračne obrambe in ne za nameren ruski napad.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Danes se je zaradi incidenta sestal tudi Svet za nacionalno varnost pri Vladi Republike Slovenije, ki je ocenil, da na podlagi vseh informacij, ki jih ima slovenska vlada o incidentu na Poljskem, ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, saj se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila.
V ozadju kibernetsko vojskovanje?
Po oceni upokojenega generalmajorja Slovenske vojske Alojza Šteinerja je padec rakete na poljsko obmejno vas blizu Ukrajine bolj vznemiril evropsko javnost in svetovno vojaško stroko, kot padec drona na Zagreb, ki je poletel z območja v vojno vpletenih strani pred osmimi meseci. "Resničnih informacij, zakaj se je to zgodilo, najbrž ne bomo tako kmalu izvedeli, če sploh. V tem času pa se bodo množile informacije, tudi tiste povezane s teorijami zarote," pravi Šteiner in dodaja, da vojaška stroka in raziskovalci skoraj pol stoletja iščejo sredstva za zanesljivo protiraketno obrambo. Pri tem so vedno bolj v ospredju prizadevanja za preprečitev poleta projektila, taktičnega ali balističnega, ali njegove preusmeritve. S kibernetsko obrambo v obdobju digitalizacije je po besedah Šteinerja to postala uresničljiva opcija.
"Če so sredstva za motenje in preusmerjanje letalnikov že tako operativna, potem je to možen razlog za incident, o katerem govorimo. Dodajmo, da bi stran, ki bi imela oziroma uporabila takšna sredstva za motenje, dobivala neslutene možnosti ogrožanja, da ne rečem vojaške prednosti," poudarja nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske in dodaja, da je možen tudi manj futuristični razlog, povezan s provokacijo, da se bodisi odpre »druga fronta« v vojni, bodisi preusmeri pozornost z dogajanj v hersonski regiji na jugu Ukrajine in z umikom ruskih sil z desnega brega reke Dneper.