Svet s pozornostjo spremlja dogajanje na tradicionalno nemirnem Bližnjem vzhodu, kjer je palestinska oborožena skupina Hamas izvedla nepričakovan napad na Izrael. Organizacija, ki jo Evropska unija opredeljuje kot teroristično, je izvedla več raketnih napadov, njeni borci pa so vstopili na ozemlje Izraela in se pri tem znesli nad tako vojaškim kot civilnim prebivalstvom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razglasil vojno stanje in napovedal silovite povračilne udarce, ki smo jim že priča. Za analizo zapletene situacije, ki bo še poslabšala varnostne razmere v svetu in pustila za seboj obsežne geopolitične in ekonomske posledice, katere bomo občutili vsi, smo se obrnili na Alojza Šteinerja, upokojenega generalmajorja Slovenske vojske.
Zakaj se je Hamas ravno sedaj odločil za takšen grozovit napad in kaj želijo z njim pravzaprav doseči?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
»Odgovor je lahko v tem, da so ocenili, da je najbolj pravi čas za napad, s katerim so dosegli presenečenje. Cilja tega, kar se je zgodilo, sta kot kaže dva – nova palestinska vstaja in totalna vojna Izraela za iztrebitev teroristov. Ocenjevanje momentoma pa ima poleg ožjega oziroma regionalnega značaja lahko tudi širšo, poimenujmo jo geopolitično dimenzijo, in spremembe, katerim smo priča. Pri geopolitični dimenziji se sicer uradno govori, da gre za prizadevanja za (ponovno) bipolarno ali celo multipolarno razdelitev sveta, vplivov in povezav. Pri tem se z aktivnostmi za širjenje BRICS-a poskuša ustvariti ne le politične, ampak tudi ekonomske podlage za omenjene geopolitične spremembe. Geopolitično dimenzijo se ves čas pripisuje tudi vojni v Ukrajini, vendar so nekateri novi vidiki v zadnjem času vedno bolj prepoznavni. Pri tem so zastoji na ukrajinskih bojiščih in evidentni prehod v dolgotrajen in izčrpajoč vojaški konflikt kot naročeni za »aktiviranje« drugih kriznih točk v svetu. Evropska unija je tako rekoč prikovana na njen vzhod in grožnje, ki bi jih lahko povzročil neuspeh v obrambi Ukrajine. Tako so spremembe, ki bi se lahko zgodile zaradi Ukrajine, del grozečega domino efekta. Temu se hitro lahko pridružijo države, ki bi po volitvah v letošnjem ali prihodnjem letu dobile bolj proruske, ali zaradi domnevne ruske nevarnosti, skrajno desničarske vlade. Če omenimo še bližajočo preusmeritev in pričakovanja od evropskih volitev prihodnje leto, ohlajanje evropskega gospodarstva in večanje migracij v Evropo ter naravne katastrofe, ki se vrstijo po tekočem traku, potem je zgodba o »pravem času« neke nove krize, ali vojne, jasnejša. Pri tem bi se Evropska unija lahko ali morala ukvarjati le sama s sabo. Bližnjevzhodno žarišče, ki je z napadom Hamasa na Izrael dobilo grozečo dimenzijo nove vojne, pa je treba razumeti tudi kot poskus preusmeritve ZDA na Izrael in oddaljevanja njihove pozornosti od Evrope in predvsem Ukrajine, kar v volilnih obdobjih ni zanemarljivo.«
Kako je mogoče, da so bili Izraelci tako nepripravljeni na napad in je tako močno odpovedala vojaško-obveščevalna služba?
»Z napadom je Hamas dosegel neko taktično presenečenje ali videz izraelske nepripravljenosti. Vendar je vse to lahko tudi navidezno, glede na to, kako hitro in s kakšno energičnostjo se je nemudoma odzval Izrael. Glede momentoma sprožanja konflikta in vojne, bi si upal celo trditi, da ta ustreza obema neposredno vpletenima.«
Kdo ima največ koristi za dodatno destabilizacijo Bližnjega vzhoda in kaj bo to pomenilo za Evropo, za celoten svet?
»Regionalno so koristi na strani Irana, ki sicer trdi, da ni neposredni podpornik ene od strani, katera praktično ničesar ne naredi brez blagoslova v iranski prestolnici. Poleg tega se je zgodilo nekaj, kar so si glede Izraela v Teheranu zelo dolgo želeli. Globalno gledano pa je treba omeniti še Rusijo, ki se tako uveljavlja kot »svetovni igralec« po tem, ko je bila po lanskem februarju zaradi specialne vojaške operacije v Ukrajini v mednarodnem autu. Geostrateško pa naj bi bile omajane predvsem ZDA, čeprav jih ukvarjanje s podporo ene velike vojne (v Ukrajini) in ene majhne (v Izraelu) ne more pretresti. Ali pač, saj bi se prioritete podpore lahko preusmerile iz vzhoda Evrope na Bližnji vzhod, kar je za sedanje politične razmere v Ameriki še kako priročno. Evropa pa bo iz Bližnjega vzhoda tako deležna še več beguncev.«
Se lahko ob močnem odzivu Izraela konflikt potencialno še razširi in sprevrže v večjo vojno?
»Izrael je vojno že razglasil. Strateško razmerje sil med nasprotniki in neposrednimi sosedi Izraela je takšno, da se v klasični vojaški konflikt težko razširi. Več možnosti za razširitev pa bi veljalo pripisati različnim hibridnim oblikam vojne, katerih se tako radi poslužujejo številni akterji ne le na Bližnjem vzhodu. Če gre za geostrateške spremembe, ki bi se dosegle tudi na podlagi vojnih rezultatov, potem omenjene razširitve ne bi smeli zanemariti. Menim, da lahko pričakujemo še eskalacijo na relaciji Kitajska – Tajvan, k temu pa bi (bo) svoj lonček gotovo dodal še severnokorejski voditelj.«