V času osamosvajanja Slovenije se je ocenjevalo, da bo v regiji ostalo le okoli pet tisoč kmetij. »Številke sledijo tem napovedim, čeprav temu takrat morda nismo verjeli,« je povedal Stanko Kapun, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota. Od leta 2005, ko se je začela subvencijska kampanja, do lani se je število subvencijskih vlog z 9638 zmanjšalo na 5728, kar je nekaj več kot 3900 kmetij manj. Število kmetij se zmanjšuje v vseh štirih pomurskih upravnih enotah. »Vse te kmetije niso propadle, ampak so prenehale kmetovati in tako drugim omogočile, da so se na primer z 10 hektarjev razširile na 100 hektarjev. To so sedaj kmetije, ki pomenijo neko vizijo razvoja kmetijstva v Pomurju.«
Oceno stanja po vseh štirih pomurskih upravnih enotah je leta 2019 pripravila kmetijsko-svetovalna služba, njihovi podatki kažejo, da se v regiji povečuje število ekoloških kmetij. Manjše kmetije, ki ob kmetovanju razvijajo tudi dopolnilne dejavnosti, svoje pridelke običajno doma predelajo in jih tam tudi prodajajo, se pa z ekološkim kmetijstvom začenja ukvarjati tudi vse več večjih kmetij. »Te imajo sicer težave, ker ne morejo doma vsega predelati in prodati. Zato imamo tudi na policah slovenskih trgovin le en odstotek slovenskih ekoloških pridelkov,« pravi direktor KGZ Murska Sobota in dodaja, da je razveseljivo, da se iz ekološkega kmetijstva nekateri vse bolj usmerjajo v biodinamično.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ključni problemi kmetijstva ostajajo razdrobljenost, lastniška struktura, prenehanje kmetovanja velikega števila manjših kmetij, optimalna nista niti organiziranost in tržno ravnanje. »Število kmetij se bo še naprej zmanjševalo, pri tem ne moremo nič, prav tako si moramo priznati, da so tu tudi podnebne spremembe, na katere bo treba odgovoriti. Eden teh odgovorov je namakanje kmetijskih površin. Seveda mora biti večji tudi ekonomsko-poslovni interes, pa povezovanje v zadruge in mreženje med njimi. Menim, da je prihodnost tudi v mešanih kmetijah in ne zgolj v izrecno poljedelsko usmerjenih. Zemlje nam bo namreč za to nekoč zmanjkalo. Prav tako je treba iskati nov model subvencij za kmetije,« še meni Kapun.
V prvi fazi 15 tisoč hektarjev
Eden ključnih dejavnikov razvoja v regiji je namakanje kmetijskih površin z vodo iz reke Mure. K temu projektu so po treh desetletjih razprav pristopili Pomurska gospodarska zbornica (PGZ), KGZ Murska Sobota in pomurske občine. Kot je predvideno v regionalnem razvojnem projektu, katerega vrednost je 150 milijonov evrov, bi se v prvi fazi namakalo 15 tisoč hektarjev kmetijskih površin, za kar bi po strokovnih ocenah letno potrebovali okoli 18 milijonov kubičnih metrov vode, dnevno je v reki Muri preteče 13 milijonov.
Kot je pojasnil Franc Horvat, župan Občine Tišina, bi se voda za potrebe projekta odvzemala na Petanjcih in v Vučji vasi, glavne žile za namakanje bi bili vodotoki Dobel, Mokoš, Ščavnica, Črnec in Ledava. »Odvzem bi bil sonaraven, torej brez črpanja vode iz reke.« Povedal je, da so se partnerji z novo kmetijsko ministrico dogovorili o ustanovitvi delovne skupine, ki jo poleg Horvata sestavljajo še Kapun, Robert Grah, direktor PGZ, ter Andrej Biro, direktor VGP Pomgrad. Po ustanovitvi delovne skupine bo na vrsti umeščanje projekta v prostor, sledi sprejemanje državnega prostorskega načrta, javna pobuda in sklep vlade o začetku priprave omenjenega načrta. »To bo dolgotrajni postopek, vendar moramo v domačem okolju storiti prvi korak, drugi ga zagotovo ne bodo,« je realen Horvat.
Pod evropskim povprečjem
Za ohranjanje kmetijstva v Pomurju so ključni tudi mladi kmetje in mladi prevzemniki kmetij, ki jim je treba dati večjo veljavo in jih spodbujati na različne načine. Kot je povedala Doris Letina iz Sela, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine, je v Sloveniji med starimi do 35 let le 4,6 odstotka takih, ki so prevzemniki kmetij, med starimi do 40 let pa 10 odstotkov, kar nas uvršča pod evropsko povprečje. »Mladi se za prevzem kmetij odločajo vse manj, ker v kmetijstvu ni gotovosti, veliko je tveganja, urne postavke kmetov niso ovrednotene, kar pomeni, da si le redki izplačujejo plače, ampak vse, kar zaslužijo, ponovno vložijo v kmetijo. Velikokrat dobijo mladi kmetje tudi premalo podpore staršev, prijateljev, okolice,« je naštela mlada kmečka aktivistka.
Sodeč po anketi, opravljeni med mladimi slovenskimi kmeti, bo kmetijstvo zanje postalo bolj zanimivo, ko bodo odkupne cene višje, ko bodo razmere na kmetijskih trgih bolj urejene, ko bo poklic kmeta bolj cenjen, ko bo več končnih kupcev iskalo pridelke iz lokalnega okolja in bodo kmetje lahko več vlagali v avtomatizacijo kmetovanja in prilagajanje podnebnim spremembam, kar bo pomembno vplivalo tudi na njihov prosti čas. »Če bomo želeli obdržati kmetije, bo treba kmečko delo bolj ceniti. Vprašati se je treba namreč, kdo bo skrbel za prehransko varnost in ohranjanje krajine, če ne bo kmeta,« je še rekla Doris Letina.