Radio Slovenija je poročal, da jeNa Veliki planini strela udarila v skupino ljudi v okolici ene izmed koč. Dogodek je potrdila tudi policija. Poškodovani naj bi bili štirje ljudje.
Posredovlaa je gorska reševalna služba, vzletel pa je tudi helikopter, ki je poškodovane prepeljal v ljubljanski klinični center.
Enega v skupini štirih pohodnikov je rešila takojšnja pomoč z oživljanjem, ki jo je nudil švedski zdravnik, turist, ki se je takrat nahajal v bližini.
Kaj storiti, ko se bliža nevihta s strelami, je za Radio Slovenija pojasnilGoran Milev, vodja področja sistema Skalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani. "V takih primerih se je najbolje zateči v kakšen objekt, najbolj primerni so tisti s strelovodno zaščito. V kolikor te možnosti nimamo, je zagotovo zelo varno v avtomobilu, ki deluje kot Faradayeva kletka. Na planinskih poteh obstajajo bivaki, ki so namenjeni prav temu, da se v kakšnih nevihtnih trenutkih lahko tam skrijemo."
Drevo ali odprt dežnik niso dobre rešitve."Drevo s svojo višino praktično ima učinek strelovoda. Če strela udari vanj in se mi nahajamo v neposredni bližini, se pod drevesom pojavi napetost koraka. Najprej nas lahko poškoduje ta napetost koraka, torej da se znajdemo v nekem napetostnem prostoru, kjer se med korakom lahko pojavi tudi do 400 kilovoltov napetosti. To so zelo visoke napetosti. To je praktično smrtonosno za človeka."
Tudi uleči se na tla ni dobro."Če bi se vlegli na tla, to je praktično tako, kot da stojimo, ker v trenutku udara strele pokrivamo veliko površino in lahko prav tako steče tok od glave do peta in nas poškoduje. Zato je primeren položaj, da počepnemo na prste."Tal naj se dotika čim manjša površina."Doseči moramo enak učinek, kot ko se vsede ptič na daljnovod. Ptiča ne ubije ravno zato, ker se daljnovoda dotakne točkovno, in se praktično ne znajde na neki napetostni razliki."
Posredovlaa je gorska reševalna služba, vzletel pa je tudi helikopter, ki je poškodovane prepeljal v ljubljanski klinični center.
Enega v skupini štirih pohodnikov je rešila takojšnja pomoč z oživljanjem, ki jo je nudil švedski zdravnik, turist, ki se je takrat nahajal v bližini.
Kaj storiti, ko se bliža nevihta s strelami, je za Radio Slovenija pojasnilGoran Milev, vodja področja sistema Skalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani. "V takih primerih se je najbolje zateči v kakšen objekt, najbolj primerni so tisti s strelovodno zaščito. V kolikor te možnosti nimamo, je zagotovo zelo varno v avtomobilu, ki deluje kot Faradayeva kletka. Na planinskih poteh obstajajo bivaki, ki so namenjeni prav temu, da se v kakšnih nevihtnih trenutkih lahko tam skrijemo."
Drevo ali odprt dežnik niso dobre rešitve."Drevo s svojo višino praktično ima učinek strelovoda. Če strela udari vanj in se mi nahajamo v neposredni bližini, se pod drevesom pojavi napetost koraka. Najprej nas lahko poškoduje ta napetost koraka, torej da se znajdemo v nekem napetostnem prostoru, kjer se med korakom lahko pojavi tudi do 400 kilovoltov napetosti. To so zelo visoke napetosti. To je praktično smrtonosno za človeka."
Tudi uleči se na tla ni dobro."Če bi se vlegli na tla, to je praktično tako, kot da stojimo, ker v trenutku udara strele pokrivamo veliko površino in lahko prav tako steče tok od glave do peta in nas poškoduje. Zato je primeren položaj, da počepnemo na prste."Tal naj se dotika čim manjša površina."Doseči moramo enak učinek, kot ko se vsede ptič na daljnovod. Ptiča ne ubije ravno zato, ker se daljnovoda dotakne točkovno, in se praktično ne znajde na neki napetostni razliki."