Na jubilejnem 25. srečanju so se v Športnem centru Predanovci zbrali štirje rodovi družine Čontala. Gre za potomce Verone in Jožefa Zvera iz Turnišča. Obujali so spomine na otroštvo in mladost, na dedka in babico ter ostale pokojne sorodnike. Jožef Zver, rojen leta 1907, je bil cenjen čevljar, ki je delal in popravljal čevlje v Turnišču. Za preživetje velike družine je bilo treba marsikaj postoriti, zato je redno hodil na sejme v Varaždin in Čakovec. Teh časov se je vedno rad spominjal in o njih pripovedoval vnukom. Verona, ki je bila rojena leta 1910, je bila gospodinja in je pri hiši držala vajeti v svojih rokah. Bila je stroga, a pravična in ljubeča mama enajstim otrokom, pripoveduje Marjan Toš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Na srečanjih, prvo je bilo pri Lenartu v Slovenskih goricah, se zbirajo njuni vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje z družinami, sedaj tudi že prapravnuki. Gre za pisano druščino ljudi, ki spoštuje družinske korenine. Vsi Čontalovi, njihovi nasledniki in plemenitaši, kot imenujejo prišleke v Čontalov rod, čutijo družinsko pripadnost in so ponosni, da so bili nekoč doma v pokrajini ob Muri. Tam so se naužili otroških in mladostnih radosti, pri tem pa vedno našli varno zavetje v naročju babice Verone in nasmejanega dedka Jožefa.
Življenjske zgodbe in usode Čontalove družine iz Turnišča so zgodbe, ki jih je spisalo življenje na prekmurski ravnici, od koder so kot lastovke in štorklje poleteli v širni svet. Od tam se radi vračajo v domače gnezdo in v rodno Prekmurje, dodaja Toš. To so potrdili tudi v Predanovcih, kjer so letošnje srečanje organizirali Goga, Tjaša in Jure Vrtarič, na njem pa ni manjkalo dobre volje in obujanja spominov.