Prekmurski seniorat je, 2. februarja 1922, najprej povezal deset evangeličanskih cerkva v Prekmurju, kasneje pa še ostale slovenske evangeličanske cerkve. Ta prelomni dogodke je postavil temelje za nadaljnji razvoj Cerkve. Slovesnosti so se udeležili tudi evangeličanske duhovnice in duhovniki, inšpektorji posameznih cerkva, predstavniki verskih skupnosti v Sloveniji in iz tujine, predstavniki politike in družbe ter predsednik države Borut Pahor, ki je zbrane tudi nagovoril.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
V svojem nagovoru je Pahor povedal, da je zgodovina protestantizma na Slovenskem dolga, pomembna in slavna ter da temelji na žlahtnih vrednotah strpnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti, torej na vrednotah, ki niso vezane zgolj na veroizpoved, temveč tudi na človekov značaj, značaj skupnosti, narodne in državljanske. »Evangeličanska cerkev je lahko za vzgled, saj deluje povezovalno, v stiku z mednarodnim okoljem, verskim in laičnim, pa utrjuje in povečuje ugled svoje domovine.«
Škof Novak pa je spomnil na Trubarja in na njegove besede in misli o tem, da bi naj vsi doživeli mir, milost in pravo spoznanje Boga, ki jih je le ta v svojih delih namenil svojim »lubim Slovencem«. Živel in deloval je v burnih časih, časih turških vpadov, nerazumevanja cerkvene oblasti, zato je moral zapustiti svoj dom in oditi v tujino. Poudaril je, da veliko podobnosti s tistim časom lahko najdemo tudi danes in da se mnogi soočajo s svojim »nigdirdomom«.
Inšpektor Evangeličanske Cerkve na Slovenskem Bojan Prosič pa je dejal, kako močna volja in hrepenenje je moralo vladati med slovenskimi protestanti, ki so se med prvimi v Evropi lotili prevajanja Svetega pisma, najprej v slovenski, nato pa še v prekmurski jezik. »Protestanti so tisti, ki človeka ves čas usmerjajo naprednem razmišljanju, in to na podlagi krščanskih vrednot.« Svoj nagovor je zaključil z mislijo, da je potrebo biti za vzgled z dejanji, ne kritikami. Nastanek seniorata pa je zgodovinsko na kratko orisala Klaudija Sedar.
Slavnostni so se udeležili predstavniki številnih verskih skupnosti, ki delujejo pri nas, ter iz tujine, Amerike, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške in Nemčije. Enotni pa so si bili, da smo Slovenci lahko hvaležni in ponosni, da je dan spomina na reformacijo državni praznik. Ter poudarili, da je to lepa priložnost, da spomnimo na prevod Svetega pisma, ki je zaznamoval slovenski jezik in identiteto.
