Sto let vasi Benica in osemdeset let od internacije v Šarvar

Pri vaškem domu na Pince Marofu so pripravili proslavo, s katero so obeležili sto let vasi Benica in osemdeset let od internacije primorskih kolonistov v Šarvar na Madžarsko med drugo svetovno vojno.

Organizatorja prireditve sta bila Krajevna skupnost Pince Marof – Benica in Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju. Slavnostni govornik na proslavi je bil pisatelj in dramatik Tone Partljič. Obiskovalce pa so ob predsednici KS Pince Marof – Benica Marleni Škvorc nagovorili še predstavniki Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju,lokalne skupnosti ter občin in društev iz Primorske in Istre. V kulturnem programu so nastopili: folklorna skupina Društva Slovencev Triglav Banja Luka, folklorna skupina Folklornega društva Prekmurje Lendava in mešani pevski zbor Društva upokojencev Lendava Nimam časa. Stanko Bensa, ki je napisal štiri knjige o zgodovini Benice in drugih vasi v Prekmurju, v katera so se pred stoletjem naselili Primorci in Istrani, je prejel zahvalno listino.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Milan in Margita Kolarič sta ponosna na vse, kar jim je v vinogradništvu uspelo, s posebnim žarom v očeh govorita tudi o penini, ki so jo začeli delati leta 2004.

Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič

Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.

Jože Gabor

Organizatorja prireditve sta bila Krajevna skupnost Pince Marof – Benica in Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju.

Predsednica KS Pince Marof – Benica Marlena Škvorc je povedala, da je območje na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer je sedaj vas Benica, bilo prostor načrtne kolonizacije in migracije Primorcev in Istranov. Tu so se naselili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Nastalo je barakarsko naselje triintridesetih barak, v katere se je naselilo 32 družin. Ena baraka je bila namenjena šoli. Primorci in Istrani so sem prišli tako rekoč brez vsega in kljub vsem težavam, ki so jih pestile, so ustvarjali in negovali bogato kulturno življenje. V vas jim je uspelo pripeljati učitelja in si priboriti osemletko, ki je bila edina v vaseh na tem območju. Organizirali so različna društva, tamburaško in gledališko skupino, pevski zbor in sokolsko društvo. Benica je simbol primorskega begunstva.

Tone Partljič se je spomnil pred kratkim preminulega pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil pred leti gost na prireditvi Primorcev in Istranov v Prekmurju. Begunstvo je ena od usod človeštva. Če pogledamo Sveto pismo, sta bila Eva in Adam pregnana iz raja, za svoj zločin je bil pregnan Kajn vzhodno od raja. Primorci in Istrani so bili begunci, ki so jih s svojih domov pregnali fašisti. In danes smo priča Ukrajincem, ki bežijo s svojih domov. Vendar je v človeški naravi tudi to, da sprejemajo begunce staroselci včasih zelo nehumano, včasih jih držijo daleč od sebe in jih ponižujejo. Tako se je dogajalo tudi Primorcem in Istranom, ki so pred fašizmom zbežali v Prekmurje, kjer so jim obljubili agrarno zemljo. Staroselci, Slovenci in Madžari, so trdili, da jim prišleki odžirajo agrarno zemljo, čeprav je šlo le za pet odstotkov precej slabe, prej zemlje grofa Esterhazyja. Knjige Stanka Bense o Benici in drugih vaseh, kjer so se naselili Primorci in Istrani, so presunljive, saj pričajo o begunstvu ter trpljenju in boju ljudi v novem okolju.