Škofija Murska Sobota je izdala letni zbornik Stopinje 2022. Obsegajo 320 strani, pri njihovi pripravi je sodelovalo 28 avtorjev iz Pomurja in širše. Generalni vikar murskosoboške škofije in glavni urednik Lojze Kozar mlajši je na predstavitvi posebej omenil, da so to prve Stopinje, v katerih ni avtorskega prispevka škofa Jožefa Smeja, ustanovitelja Stopinj, ki je umrl lani novembra. »So pa zapisane besede o njem in besede, ki želijo slediti njegovemu vodilu posredovati ljudem lepo in dobro sporočilo.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Amandmaji za investicije v Pomurju gladko zavrnjeni: Kako so glasovali pomurski poslanci?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ob tem pa je bilo s strani opozicije vloženih več amandmajev, ki so se nanašali na projekte v Pomurju.
Letni zbornik se, kot je to v navadi, začenja s koledarskim delom, ki je opremljen z zanimivostmi o besedah. Ali so to upodobljene besede, besede iz starih uvodnikov ali besede, ki usmerjajo pogled k nekdanjemu dogajanju. Kozar poudarja, da se v času, ko Stopinje stopajo v drugo petdesetletje, v škofiji ozirajo na besede. Pa tudi križe, saj se vsako poglavje začne s fotografijo tega znamenja. »Pisati lepe, dobre besede je križ. A brez napora, brez križa, ni sadov,« je zapisal urednik.
V poglavju Stopinje svetih so predstavitve treh zavetnikov župnijskih cerkva ter božjih služabnikov Danijela Halasa in Alojzija Kozarja. Pomembno dogajanje iztekajočega se leta je zbrano v poglavju Škofijske stopinje, v ospredju sta postavitev in blagoslov kipa svetega Nikolaja in blagoslovitev obnovljenega trga pred stolno cerkvijo v Murski Soboti. V dvanajstih besedilih v poglavju Oddaljene stopinje lahko spoznate ljudi, ki so nekoč živeli med nami, arheolog Branko Kerman pa med drugim piše o najdbah na ploščadi pred stolnico. Stopinje na meji prinašajo zapis Akoša Antona Dončca o Slovencih v Farkašovcih v Porabju. Tam nihče več ne govori slovenskega jezika, slovenski zapisi so le še na nagrobnikih. Poglavje Stopinje k tebi je ustvarilo pet avtorjev, njihovi zapisi se nanašajo denimo na 30-letnico samostojne Slovenije in ureditev Prekmurskega trga v Ljubljani. V zborniku so še poglavja Ekumenske stopinje, Stopinje mladih, Stopinje srca, Odhojene stopinje, kjer je največ pozornosti namenjene pokojnemu škofu Smeju, Jubilejne stopinje ter Tiskane stopinje, kjer je predstavljenih sedem knjig, ki so zaznamovale pokrajino. Vpogled v dogajanje po pomurskih župnijah je rezerviran za poglavje Tvoje in moje stopinje, zapisi pa pričajo tudi o tem, kako je koronavirus vplival na njihovo delovanje.
Petdesetletnice izhajanja Stopinj se je v nagovoru dotaknil tudi murskosoboški škof Peter Štumpf in zapisal, da je težko vedeti, kakšne tegobe jim bo abraham nalagal na ramena. »Upad njihove naklade je prvi kazalec, da imamo tudi znotraj katoliškega občestva že nekaj časa težavnosti z duhovnim, pastoralnim, kulturnim in bralnim izoblikovanjem. Vsi smo namreč zadušeni z neštetimi digitalnimi in drugimi podatki. Nekontrolirano kopičenje informacij, preverjenih in nepreverjenih, povzroča veliko zmedenosti in nejasnosti. To je seveda namensko, da ostanemo brez orientacije.« Štumpf pri tem Stopinje vidi kot svetilnik.
Naše Stopinje Lojze Kozar mlajši je poleg Stopinj predstavil še priložen zbornik Naše Stopinje, v katerem so zbrana predavanja s simpozija ob 50-letnici Stopinj, ki je bil oktobra v Martinju, in druge tiskovine. Župnija Odranci je izdala tri, zbornik s prireditve Besede za nas – Posredovalci žlahtne slovenske besede, ki nosi naslov Besede neuničljivega upanja. Potem Jaslice neuničljivega upanja, v katerem predstavljajo Franca Kavaša, ki v župnijski cerkvi v Odrancih od leta 1996 postavlja jaslice, ter delo V travi za ogradcem, v katerem so zbrana dela Lojzeta Kozarja. Pri Celjski Mohorjevi družbi pa je izšel Zlati pastir, v katerem Lojze Kozar mlajši predstavlja življenje in delo božjega služabnika Alojzija Kozarja.