Predvidena reorganizacija mreže nujne medicinske pomoči (NMP), ki jo ponovno pripravlja ministrstvo za zdravje, je že lanskega decembra razburjala javnost. Kot je izhajalo iz delovnega gradiva, bi sistem zajemal 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov, pri čemer bi v Pomurju poleg urgentnega centra v murskosoboški bolnišnici ostal le še predvideni satelitski urgentni center v Lendavi s prisotnim dežurnim zdravnikom ponoči, ob koncih tedna in za praznike. Ministrstvo je pomirjalo, da ne gre za uradni dokument, a glede na strokovna izhodišča, ki so jih sedaj dobili na mizo v zdravstvenih domovih, se stvari vendarle odvijajo v tej smeri. Glede na kriterije za pridobitev statusa satelitskega urgentnega centra bi tako odpadla tudi služba NMP v Ljutomeru, saj ne bi izpolnjevala pogoja oddaljenosti 40 kilometrov od najbližjega urgentnega centra in pogoja poseljenosti območja, ki naj bi ga pokrivala, do 50 tisoč prebivalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
V luči teh ugotovitev so o problematiki govorili tudi na zadnji seji ljutomerskega občinskega sveta. »Vztrajamo, da se nam to ne sme zgoditi. Pri nas stvari dobro funkcionirajo. Vlagamo v kader, zgradili smo sodoben objekt. Ne želimo, da se tu kar koli spreminja,« je bil jasen direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Boštjan Pihlar, ki je z zdravnikom Sašem Duhom svetnikom predstavljal strokovne argumente za ohranitev službe NMP v Ljutomeru.
Po kriterijih, ki so navedeni v dokumentu, v Pomurju ne bi bilo niti enega satelitskega urgentnega centra, čeprav po navedbah Pihlarja v lendavskem zdravstvenem domu vodijo aktivnosti za gradnjo objekta, ki bi služil za te namene. »Nekaj milijonov evrov bo šlo za nov center v Lendavi, naš pa bo prazen? Ne vem, ali je to racionalno,« je opozoril direktor ljutomerskega zdravstvenega doma. Tako Pihlar kot Duh sta ob tem poudarila strateški pomen Ljutomera kot obmejnega območja, ki v 25 minutah lahko doseže 50 tisoč prebivalcev, in navedla, da je ljutomerska dežurna služba lani sprejela 7700 bolnikov, s čimer lahko zavrnejo argument o premajhnem številu intervencij. Gre torej za politično odločitev, ne pa strokovno, sta bila jasna direktor in zdravnik.
Zgrožen je nad oblastjo
»Kar v državi dobro deluje, bi človek pričakoval, da se ohrani. V Lendavi nimajo objekta, v Ormožu so težave s kadri,« pa je med drugim poudarila ljutomerska županja Olga Karba. Tudi med svetniki je bilo pri tej temi moč zaznati enotnost. »Zgrožen sem nad oblastjo v Ljubljani, ki bi velik del državljanov naredila za drugorazredne,« je bil kritičen Damjan Bogdan iz vrst Socialnih demokratov (SD), ki je ob tem dodal, da veliko pričakuje od Sare Žibrat, ljutomerske poslanke iz vrst vladajočega Gibanja Svoboda, in tudi od poslancev SD. Županja je v razpravi dejala, da je glede problematike v stiku z župani preostalih občin iz ljutomerske upravne enote, križevske, razkriške in veržejske, ki so istega mnenja in bodo zadevo obravnavali tudi v občinskih svetih.Ravno tako je ljutomerske svetnike pozvala, naj pošljejo odločno sporočilo državi o svojih pričakovanjih.
Ljutomerski občinski svet je tako soglasno sprejel stališče, da se mora izvajanje nujne medicinske pomoči v ljutomerskem zdravstvenem domu ohraniti v nespremenjenem obsegu, da država tudi v prihodnje pokriva stroške dežurnih služb, glede na vse strokovne argumente in že zgrajen objekt pa naj se predvideni satelitski urgentni center vzpostavi v Ljutomeru ter ostane v lasti občine in v upravljanju zdravstvenega doma.
Jasno je, da bo do vzpostavitve nove mreže NMP preteklo še kar nekaj vode, pri čemer na koncu vsi ne bodo mogli biti zadovoljni, če seveda ne bo lokalni odpor celotne reorganizacije ponovno potisnil v predal za nedoločen čas.