V Markovcih na Goričkem so štorklje že dolgo časa obiskovalke. »Vedno so bile redne obiskovalke naše vasice, vendar pa se nikoli niso ustalile in si postavile gnezda,« pravi domačinka Jolanka Štuhec. Tako je bilo, vse dokler si njen mož ni zaželel, da bi štorklje našle svoj dom tudi v Markovcih. Star električni drog, na katerem bi štorklje lahko postavile gnezdo, je bil v slabem stanju, zato so izkoristili priložnost, ko so se električarji odločili za postavitev novega.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Martin Štuhec se je najprej obrnil na Krajinski park Goričko, vendar pri njih zaradi omejenosti finančnih sredstev, velikega števila gnezd v Pomurju in preteklih izkušenj velja pravilo, da se gnezdilni podstavki nameščajo ali zamenjajo le na drogovih z gnezdi, v katerih so v bližnji preteklosti gnezdile štorklje. Štuhec je tako naročil izdelavo gnezdilnega podstavka za belo štorkljo pri prijatelju kovaču. Vlado Časar iz Adrijanec je gnezdilni podstavek izdelal v skladu z načrti Krajinskega parka, ob pomoči Elektra Maribor pa je bil izdelani podstavek tudi nameščen na električni drog.
Ves trud je obrodil sadove. Ko je prišel 1. maj, je v Markovce na podstavek priletel tudi par štorkelj. V samo dveh dneh je par spletel gnezdo in pričel gnezditi, v začetku junija pa so iz gnezda že pokukale majhne glavice. Štorklje še niso vzletele, starša pa jim pridno prinašata hrano z bližnjega travnika. Kot pravi Štuhčeva, gre za zgodovinski trenutek, saj v Markovcih nikoli ni bilo štorkelj. Sedaj, ko Markovci gostijo svoje nove prebivalce, so se Štuhčevi odločili, da bodo priredili piknik za električarje, ki so pomagali, pa tudi za domačine, da se bodo lahko poveselili ob novi pridobitvi v vasi.
V Sloveniji jih je vse več, a ne v Pomurju
V Sloveniji je letos sodeč po 25. popisu bele štorklje, ki ga je izvedlo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gnezdilo tristo parov štorkelj, iz gnezd pa je poletelo 473 mladičev. Tristo parov štorkelj je največ doslej in ptice so zasedale tudi gnezda, ki so bila po deset let prazna in neobiskana. »Gnezditveni uspeh, torej število mladičev, ki so poleteli, je bil medtem letos povprečen, poletelo je 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020, in sicer 596,« so navedli v društvu, ki popis izvaja med koncem junija in začetkom julija.
V Pomurju je, po besedah Urše Gajšek iz DOPPS, od leta 1999, ko so pričeli s popisom, do letos gnezdilo med 60 in 98 parov belih štorkelj. »Pomurje je tradicionalno gnezditveno območje belih štorkelj, sedaj pa opažamo, da se populacija bele štorklje v Pomurju zmanjšuje, populacija belih štorkelj pa se vse bolj širi proti zahodu in jugozahodu. Na Gorenjskem je npr. leta 1999 gnezdil en par, letos 18,« tako sogovornica. Dodala je, da je najmanj parov v Pomurju gnezdilo lani, le 60, letos pa je zasedenost gnezd nekoliko boljša, in sicer 70. To po njenem mnenju ni razlog za veselje, čeprav je letos rekordno leto v primerjavi z zadnjimi leti. »Nihanja v populaciji so normalna, eno leto je več, drugo leto pa manj gnezdečih štorkelj. Kljub temu da je bila zasedenost gnezd v Pomurju boljša od zadnjih nekaj let, to ne pomeni, da si je populacija na tem območju opomogla, in dolgoročni trend še vedno kaže, da populacija upada,« je strnila in pristavila še, da se v Pomurju gnezditveno območje bele štorklje deli na tri mezoregije, na Mursko ravan, Goričko in Lendavske gorice.
Vremenski vpliv
Štoklje sicer za gnezdenje izbirajo območja, okoli katerih je veliko trajnih ter vlažnih travnikov, saj tam najdejo svoj plen, večinoma gre za različne žuželke in miši. »Kmetijstvo je v Pomurju vse bolj intenzivno, številne travnike so meliorirali in jih spremenili v njive ter regulirali reke, da ne poplavljajo več. Trajni in vlažni travniki iz Pomurja izginjajo, zato ni presenetljivo, da izginja tudi štorklja,« tako Gajškova. Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva tudi vreme, predvsem v mesecu maju. Takrat mladiči namreč še nimajo razvite lastne termoregulacije in jih zaradi hladnega vremena veliko pogine. Prav tako, kot izpostavljajo v društvu, imajo v hladnem in deževnem vremenu štorklje težave pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato kakšnega lahko tudi vržejo iz gnezda.
V vseh letih, odkar se v državi opravlja popis, je iz slovenskih gnezd poletelo skupno 11.107 mladičev. Toda le izenega gnezda v Sloveniji so v vseh letih poletele ptice. To je v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju. Med najbolj nenavadne lokacije gnezd sicer spadajo sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena.