Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Geza je tako slikovito pripovedoval o dedku Petru, ki se je boril na fronti in bil tudi hudo ranjen, da je nekoč padla ideja, da te kraje tudi obiščejo. To so lani tudi uresničili. Popotovanje skozi Porabje, naprej po Madžarski do Zaturcev v Ukrajini, pa ni bilo le družinsko, ampak tudi strokovno in spominsko, saj so se jim pridružili nekateri člani Slavističnega društva in snemalec Jože Glažar.
Nastal je roman Stric Geza gre v Zaturce, kjer ima glavno vlogo Geza, Petrov vnuk, ki bil zelo navezan na svojega dedka in tudi tisti, ki je najbolj ohranjal spomine nanj. Ta pot je bila za marsikoga sploh pa za Gezo zelo čustveno obarvana. Na poti pa so nepričakovano doživeli še pravi zaplet, ko so iz mariborskega arhiva dobili sporočilo, da se Kutoš naj sploh ne bi boril na tej fronti. Roman pa v nadaljevanju razkriva, ali si je Kutoš vso zgodbo o bojih in fronti le izmislil, ali je resnica, kje drugje.
O romanu in popotovanju se je z avtorjem pogovarjal Franci Just, ki bil z njimi v Ukrajini. Just je med drugim izpostavil, da je to več kot le družinska zgodba in da je s tem romanom postavljen spomenik možem, ki so se bojevali na bojiščih prve svetovni vojne.
Roman Stric Geza gre v Zaturce / Geza bači dé v Zaturce je izšel v slovenskem in porabskem jeziku kot 21. zvezek knjižne zbirke Med Rabo in Muro, izdalo pa ga je Društvo za humanistična vprašanja ARGO v sodelovanju Zveze Slovencev n Madžarskem.
