Študenti treh mariborskih fakultet – pedagoške, filozofske ter za naravoslovje in matematiko – so zadnje dni marca uvedli prostovoljno pomoč učencem in dijakom pri izobraževanju na daljavo. Med njimi je tudi več Pomurcev, delo in težave, s katerimi se trenutno najpogosteje srečujejo slovenski šolarji, pa nam je predstavila Nina Srejš iz Bakovec.
Študentka 4. letnika razrednega pouka pravi, da je ideja za izobraževalno podporno točko, ki jo je mogoče najti na spletnem naslovu razlagamo.si, nastala po vzoru študentov medicinskih fakultet, ki prostovoljno sodelujejo v klicnih centrih. »Bodoči učitelji pa smo pomoč ponudili v izobraževalnem procesu, saj smo čutili, da lahko s svojim znanjem pomagamo družbi,« pove. Fakultete so svoje študente pozvale k pomoči in jim omogočile spletno okolje, odzvalo pa se je okrog 150 študentov različnih smeri, med drugim razrednega pouka, biologije, kemije, računalništva, pedagogike, psihologije, likovne umetnosti, kot pove Srejševa, pa se pobuda hitro širi tudi na druga področja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ljutomerski gasilci pripravili dan odprtih vrat za mladino
Potekal je že tretjič
Več težav pri naravoslovnih predmetih
»Odziv je izjemno velik. Oglašajo se starši, učenci, tudi učitelji, ki delijo svoje videorazlage, da so na voljo vsem,« pojasni prostovoljka. Učenec, ki potrebuje pomoč pri neki snovi oziroma dodatno razlago, se mora najprej vpisati v okolje razlagamo.si, ki je podobno videoklepetalnikom, kot so skype, viber, messenger … Vprašanje študentu lahko zastavi pisno, lahko pripne fotografijo naloge ali pa se akterja povežeta s pomočjo spletne kamere in nalogo rešita ustno. Nina Srejš po dosedanjih odzivih ocenjuje, da je več pomoči potrebne pri naravoslovnih predmetih, predvsem fiziki in kemiji, ter pri matematiki za višje razrede osnovne šole. Na omenjeni strani lahko pobrskate tudi med že pripravljenim videogradivom, ki so ga pripravili učitelji prostovoljci, in si tako olajšate učenje. »Veseli nas, da se učitelji iz celotne Slovenije vedno bolj odzivajo in pošiljajo gradiva, ki jih nesebično delijo z vsemi. Začeli so učitelji matematike, tako osnovnošolski kot srednješolski, v minulih dneh pa smo dobili tudi gradiva učiteljice fizike za 9. razred, ki pojasnjujejo področje elektrike,« pove Bakovčanka.
Želijo si čimprejšnjo vrnitev v klopi
Kljub temu da so trenutne razmere zahtevne, Srejševa verjame, da se tako učitelji kot starši in učenci trudijo, da pridobijo temeljna znanja. »Učitelji pripravljajo napotke, po katerih lahko učenci samostojno delajo, dodatno se z njimi pogovarjajo v videokonferencah. Starši se trudijo po svojih najboljših močeh, da otroke spodbujajo, občasno jim tudi razlagajo snov. Seveda pa so tisti, ki hodijo še v službo, preobremenjeni, zato tudi ponujamo pomoč, da bi vsem olajšali delo,« pove.
Da izobraževanje na daljavo ni preprosto, se zavedajo tudi študenti, ki so ga prav tako primorani prakticirati. Sogovornica meni, da tako izobraževanje od vseh zahteva visoko stopnjo motivacije in organiziranosti. »Študenti, ki smo vajeni samostojnega dela, čutimo, da je študij postal težji, saj moramo delati stvari bolj samostojno kot sicer. Imamo videokonference, tudi visokošolski profesorji so na voljo za vprašanja, a to ne nadomesti vprašanja, ki ga lahko zastaviš v živo,« razloži in upa, da se bodo čim prej lahko vrnili v predavalnice. Tudi sama si v teh časih pogosto zastavlja vprašanja, kako se bodo izvajali izpiti, praktično usposabljanje, tudi vaje pri predmetih, ki potrebujejo specifično opremo, ali delo na terenu. Dokončnih odgovorov pa za zdaj še ni.
Študenti, ki imajo najraje praktično delo z učenci v razredu, se zavedajo, da to v danih razmerah ni mogoče, vendar se nadejajo, da se bo prostovoljno delo upoštevalo pri praksi, saj nimajo natančnih informacij, kdaj naj bi učenci spet sedli v šolske klopi. »Praktičnega usposabljanja smo se vsi zelo veselili, zato upam, da ga bomo v prihodnjih mesecih imeli možnost vsaj delno opravljati v živo z učenci v razredu.« Tudi prostovoljna pomoč na daljavo pa jim prinaša dodatne izkušnje. Sogovornica se pri tem drži načela: »Če lahko v tej situaciji komu pomagaš, to stori. Morda si edini, ki bo pomagal.«