Omenjeni oddelek namreč skupaj z Inštitutom za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) izvaja projekt na temo parkov ob meji. Čeprav meji Goričko na tri parke, so se študenti skupaj z mentorjem dr. Miho Kozorogom v projektu osredotočili na dva parka, in sicer Krajinski park Goričko ter Narodni park Őrség. »Znotraj projekta smo si v okviru enega izmed predmetov na našem oddelku zadali nalogo, da bomo mi kot tujci oziroma kot nekdo, ki tega okoliša ne pozna, skupaj s pomočjo domačinov prepoznali, kaj je tisto, kar je za tukaj živeče pomembna lokalna dediščina,« je povedal Kozorog.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Študentke 2. in 3. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo so se skupaj z mentorjem osredotočile na nepremično dediščino, torej na objekte in krajino, manj pa na folkloro. »Da bi bila naša naloga bolj zanimiva, smo si zastavili cilj, da bomo skušali pripraviti idejni predlog etnološke poti ob dveh obmejnih vaseh, torej Budinci in Dolenci. Zdi se nam, da sta ti vasi precej veliki in imata precej zanimivosti,« je še dodal mentor.
Njihovo raziskovanje se je začelo včeraj, in sicer so se z domačini ter predstavnicama dveh različnih društev v občini pogovorili o zanimivih točkah, ki so si jih kasneje na terenu tudi ogledali. V Dolencih so obiskali cerkev Svetega Nikolaja, kjer jih je sprejel domači župnik Vilijem Hribernik ter jim razložil zgodovino nastanka cerkve ter številne poslikave oziroma freske, ki jo krasijo, pred cerkvijo pa so si ogledali tudi spomenik Jožefa Klekla. Nato so se odpravili do obnovljene hiše iz leta 1894, ki je pod spomeniškim varstvom, ter do nekdanje karavle v Dolencih, kjer so se podučili o vojnem času in o Železni zavesi, ki je takrat tekla na tem območju.
Pot jih je vodila naprej do črne kuhinje v Dolencih ter do kapelice Žalostne matere božje v Budincih, naprej pa so se odpravili do meje z Madžarsko v Budincih, kjer teče uradno markirana Pout po dolaj pa bregaj. Ker je bila v Budincih leta 1912 zgrajena osnovna šola, ki so jo vrsto let obiskovali tamkajšnji prebivalci, so si jo študentke tudi ogledale. Sedaj sicer od šole ni ostalo nič, na tem mestu je namreč vaško-gasilski dom. Zadnjo zanimivost v Budincih, ki so si jo pred odhodom na začetek poti še ogledali, pa je bil zvonik pri pokopališču, ki je nekoč služil kot orodjarna oziroma prostor za shranjevanje gasilske opreme.
V tem tednu se bodo študentke podale na teren, ko bodo v skupinah znova obiskale izpostavljene točke, odpravile pa se bodo tudi do domačinov in tako pridobile dodatne informacije. »Zaključek našega raziskovanja s predstavitvijo rezultatov bi bil v petek, ko se bomo tudi z zainteresiranimi odpravili do teh točk,« je še povedal Kozorog.
