Študentsko delo, ki je pogost način, da dijaki in študenti zaslužijo nekaj sto evrov na mesec, je iskano tudi letos. V Mladinskem servisu - Pomurskem študentskem servisu, v katerega je včlanjenih okoli pet tisoč mladih, so v primerjavi s prejšnjimi leti zaznali nekaj sprememb, ki so bile posledica epidemije in razmer na trgu dela. »Konec maja in ves junij je bilo povpraševanje podjetij veliko, študentov in dijakov pa ni bilo. To je bilo prav čudno, ker navadno, ko je nekdo delo ponudil, je dobil tudi delovno silo. Tokrat pa ne in opaziti je bilo, da je bilo delavce tudi sicer težko dobiti,« pravi Darko Kutoš iz Pomurskega študentskega servisa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Razlog za to je izpitno obdobje študentov in zaključevanje ocen pri dijakih. Položaj je v teh dneh že drugačen, prostih delovnih mest je zaradi razmeroma velikih potreb delodajalcev veliko, ampak so že odbrana in dodobra zapolnjena. »Povpraševanje je razmeroma veliko na vseh področjih. Res je, da so se nekatera zaprla, vendar so se odprla druga. V času krize se je zaprla ponudba del v proizvodnji in storitvenih dejavnostih, na drugi strani pa se je povečala na račun bolnišnic, domov za starejše, zdravstvenih domov.« Študenti zdravstvene vzgoje, dijaki srednjih zdravstvenih šol imajo neka znanja in kvalifikacije, da lahko pomagajo v razmerah, kot smo jim bili priča v zadnjem letu. V sedanji ponudbi se izražajo povečan obseg dela v proizvodnji, začetek dopustov in iztek nekaterih pomoči, ki so jih podjetja lahko uveljavljala za zaposlene v času epidemije.
Darko Kutoš: »Ko so v šoli, so v šoli, ko niso, pa želijo delati. Toda organizirati se je treba že prej, da potem dobiš kakšno prosto mesto.«
Zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo je 5,89 evra bruto. Kutoš pove, da so se ponekod postavke zvišale, še vedno pa je precej tudi najnižjih. »Trenutno živimo na račun proračuna, ki je premaknjen v prihodnost. Treba je paziti, da s ceno ne bi splezali prek meje rentabilnosti, ki bi te lahko pozneje potopila.« Višje urne postavke se pojavljajo pri strokovnih delih, kjer je treba vložiti nekaj znanja. Sogovornik omeni programiranje, znanje tujih jezikov. A opozori, da dela, ki so bolje plačana, navadno trajajo krajši čas. Povprečna urna postavka tako znaša okoli šest evrov bruto, odkloni so majhni. Povečana je tudi ponudba del v gostinstvu, kjer delodajalcem že na splošno primanjkuje kadra. »Povečanje se seveda pozna, ker teh del v minulih mesecih ni bilo. Sedaj pa vsi želijo normalizirati stanje.«
Študentsko delo je po sogovornikovih besedah pozitivno za delojemalca in delodajalca. Mladi dobijo možnost, da se izkažejo, naučijo česa novega, podjetjem pa ni treba plačevati kadrovskih agencij, ampak lahko kader najdejo tudi med tistimi, ki sprva pri njih opravljajo študentsko delo. »Tu se pokaže tudi prednost, kako priti do prvih delovnih izkušenj. Vidna sta energija dijakov in študentov ter njihov pristop k delu, saj podjetja cenijo tudi to, ne le znanje. Hitro se pokaže tudi, kakšen odnos imajo do dela, in tako lahko podjetje preveri tudi kader za poznejšo zaposlitev.«
Mladi dobijo možnost, da se izkažejo, naučijo česa novega, podjetjem pa ni treba plačevati kadrovskih agencij, ampak lahko kader najdejo tudi med tistimi, ki pri njih opravljajo študentsko delo.
Sploh v času poletnih počitnic je ta oblika dela zelo aktualna. »Najpomembneje je, da se mladim da priložnost, da se izkažejo in naberejo izkušnje,« poudari Kutoš, ki še opozori, da jim je treba vsako leto znova dati navodila, kako se lotiti iskanja dela. »Treba je iti po korakih in se organizirati že v začetku ali sredini junija. Prvi pogoj je, da se dijaki in študenti včlanijo v študentski servis, osrediniti se je priporočljivo na lokalno okolje. Potem se morajo naučiti spremljati ponudbo del. Ko najdejo delo, ki jim je všeč, in kontakt delodajalca, je dobro navezati stik z njim. Tudi če ne morete takoj začeti opravljati službe, lahko poveste, kdaj boste na voljo. Kajti tako si nekatera podjetja ustvarijo bazo,« svetuje tudi v luči iskanja dela v prihodnjih letih.
Sogovornik opaža, da nekateri delajo preveč kampanjsko. »Ko so v šoli, so v šoli, ko niso, pa želijo delati. Toda organizirati se je treba že prej, da potem dobiš kakšno prosto mesto.« Študentsko delo je v času epidemije ponekod potekalo z omejitvami, vendar Kutoš ni opazil, da bi to pretirano vplivalo na odločitev mladih, ali delati ali ne.
Mnogi začnejo v srednji šoli
Nekaj pomurskih študentov smo povprašali o njihovih izkušnjah z delom prek napotnice.Sara Zemljič, Apače, študentka prvega letnika ekonomije: »Med epidemijo nisem delala prek študentske napotnice, ker je bilo veliko storitev zaprtih oziroma ni bilo takšnega povpraševanja. Šolanje na daljavo je bilo za veliko študentov stresno, saj smo bili prepuščeni sami sebi in tako nismo imeli dovolj časa za študij in delo. Mi je pa študentsko delo všeč, ker lahko opravljaš zelo različna dela in tako pridobiš tudi kompetence, ki ti bodo koristile v prihodnosti. Sama sem ga začela opravljati v srednji šoli, sprva le med poletnimi počitnicami, v času študija pa tudi med letom. Imam izkušnje iz strežbe, ker je za ta dela veliko povpraševanja in navadno ni potrebnih dodatnih kvalifikacij, delala sem tudi kot blagajničarka v trgovini. Nikoli me ni skrbelo, da dela ne bi našla, saj se predvsem v poletnih mesecih išče delovna sila za številna fizična dela, strežbo, promocije in podobno.«
Lisa Rosič, Gančani, študentka prvega letnika ekonomije: »Trenutno delam v strežbi kot natakarica. To delo mi je všeč, ker je fleksibilno. Med študijskim letom delam predvsem ob koncih tedna in prostih dnevih, med počitnicami pa tudi sicer. Med lanskimi počitnicami sem nekaj časa opravljala fizična dela na polju s koruzo, ker je delo potekalo blizu mojega doma in je bilo dobro plačano. Izkušnje z delom imam tudi iz sosednje Avstrije, kjer sem pomagala pri obiranju jagod. Odločitev o delu v tujini sem sprejela, ker je bilo bolje plačano. Kajti kljub temu da se je pri nas urna postavka za študentsko delo zvišala, menim, da večina delodajalcev študente plačuje po minimalni urni postavki.«
Žan Vrhovski, Cankova, študent prvega letnika medicine: »Sam sem študentsko delo začel opravljati šele kot študent in lahko rečem, da je bila moja izkušnja pozitivna. Verjetno zato, ker sem delo dobil v sklopu projekta na fakulteti in se je tako neposredno navezovalo na študijsko smer, v katero sem vpisan. Zavedam se, da je dobiti takšno delo velik privilegij. Naj povem, da smo starejše s psihičnimi težavami v Ljubljani en mesec učili jogo. Študentsko delo je bilo plačano po minimalni postavki, vendar sem ga z veseljem opravljal. Všeč mi je bilo, da ni bilo vsakdanje in da sem pridobil številne kompetence, ki mi bodo koristile v prihodnje.«
Mitja Božič, Šalinci, študent tretjega letnika ekonomije: »Prek študentske napotnice delam za isto podjetje že tretje poletje zapored, in sicer v Borecih pomagam pri proizvodnji strešne kritine. Zaradi epidemije je študij potekal na daljavo in sem bil doma, zato sem letos prvič delal tudi med študijskim letom. Delo je fizično precej zahtevno, vendar je v primerjavi z drugimi zelo dobro plačano, zato je vredno malo potrpeti.«
