Po okrogli mizi, ki je bila minuli teden na to temo izvedena v Lendavskih Goricah, so vročo temo glede prostih 2000 hektarjev zemljišč, ki jih je do prekinitve najemne pogodbe imela od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v zakupu družba Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, obravnavali tudi v Svetu KGZS Murska Sobota. Apetiti po tej zemlji so razumljivo veliki, pri čemer so pomurski kmetje začutili priložnost za drastične spremembe kmetijske politike in politike Sklada glede oddaje državne zemlje v zakup.
Preden bo Sklad predmetna zemljišča razpisal, kar bi lahko že storil, a še čaka na odločitev Vrhovnega sodišča, saj so pri KG Lendava po izgubljenih tožbah na prvih dveh stopnjah izkoristili še izredno pravno sredstvo in sprožili revizijo, si tako pomurski kmetje želijo prilagoditi pogoje, da bo lahko čim več te zemljo prešlo v njihove roke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na vidiku revolucionarne spremembe?
"Če pa kdo misli, kot denimo lendavski župan, ki je zbral 40 podpisnikov za obdelavo te zemlje, da KG Lendava ne bo dobilo nič te zemlje, se globoko moti," je poudaril Danilo Meolic, predsednik sveta soboške območne enote KGZS. Sklad mora namreč pri razpisu in oddaji kmetijskih zemljišč upoštevati zakon o kmetijskih zemljiščih in pravilnik, ki pa se uporabi, ko so zakonske možnosti izčrpane. Zakon tako pravi, da ima prednost pri najemu zemlje obstoječi zakupnik, ki ga v tem primeru ni, naslednji na vrsti pa je sosed in kmet, ki z lastnim zemljiščem meji na zemljišče, ki se oddaja v zakup. Tu bodo tako prednost dobili sosednji kmetje in pa tudi KG Lendava, ker ima okoli 200 hektarjev v lasti, ki ponekod mejijo na predmetna državna zemljišča. V zadnji fazi pridejo na vrsto vsi ostali kmetje in kmetijska podjetja in ravno tukaj igra pomembno vlogo pravilnik, ki naj bi bil v pripravi sprememb, saj sprememb zakona, celo ne v tako kratkem času, ne gre pričakovati.
V Svetu KGZS so pripravili štiri predloge sprememb, ki bi bili pisani na kožo kmetom posameznikom oziroma družinskim kmetijam in ne velikim kmetijskim sistemom. V prvi vrsti bi tako omislili neke vrsto kapico pri zakupu kmetijskih zemljišč v lasti Sklada na zakupnika, ta pa bi bila postavljena pri 100 hektarjih. Ravno tako bi določili, da bi imel pri zakupu zemlje prednost kmet - fizična oseba pred kmetijskim podjetjem. Še bistveno bolj revolucionarni spremembi pa bi bili naslednji: odpoved pogodb velikim zakupnikom kmetijskih zemljišč v šestmesečnem odpovednem roku, saj je to, kot so navedli na primeru KG Lendava, v skladu z veljavno sodno prakso, in uvedbo progresivne zakupnine. To pomeni, da bi bila višina zakupnine (gre za nadomestilo oziroma najemnino, ki jo zakupnik plača Skladu) do prvih 100 hektarjev običajna, za vse nadaljnje hektarje pa bi se progresivna zviševala. Logika je, da bi bila nad 1000 hektarjev že tako velika, da se zakup tolikšne površine kmetu oziroma kmetijskemu podjetju ne bi več izplačal.
Predloge sprememb bodo sedaj posredovali Skladu in kmetijskemu ministrstvu, ki drži roko nad Skladom, saj na koncu dneva gre za politično odločitev.Na tokratno sejo Sveta KGZS bi naj sicer prišla tudi direktorica Sklada Irena Tušar, a se je zaradi bolezni opravičila, ni pa bilo tudi državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu Blaža Germška.
Pomoč pomurskih poslancev
Je pa seji v Murski Soboti aktivno prisostvoval predsednik KGZS Roman Žveglič in kot edini od vabljenih pomurskih poslancev Jožef Horvat (NSi). Svetniki so namreč obravnavali še eno temo, ki jih je v zadnjem obdobju močno razburila. Z novim programskim obdobjem skupne kmetijske politike je kmetijsko ministrstvo v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog nove uredbe o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta, ki bi najbolj udarila po žepu ravno kmete iz Pomurja. Kmetijsko ministrstvo namreč spreminja pravila pri posameznih okoljskih ukrepih (gre za ukrepe vodni viri, precizno gnojenje in škropljenje ter lokalne sorte - SOR) in zaradi domnevno napačnih izračunov predlaga drastično znižanje plačil, za 30 odstotkov in več. Prvotni izračuni KGZS MS, da bi zaradi tega pomurski kmetje izgubili okoli 6,5 milijona evrov na leto so bili očitno še podcenjeni, saj po najnovejših izračunih pomeni predlagana uredba več kot osem-milijonsko izgubo za pomursko kmetijstvo na letni ravni oziroma več kot 32 milijonov evrov manj denarja v celotnem štiriletnem obdobju SKP. Svetniki tako zahtevajo od vlade zagotovitev dodatnih sredstev za poplačilo vseh ukrepov, v kolikor pa se teh ne najde, pa da se naj sredstva prerazporedijo s proporcionalnim znižanjem vseh ukrepov. Ravno tako zahtevajo, da se naj izvede ukrep tudi na posevkih in da je dovoljenih le 20 odstotkov certificiranega semena. Predlagajo tudi degresijo, kot je to pri neposrednih plačilih. Horvat je svetnikom in pomurskim kmetom obljubil podporo in pomoč ter napovedal, da bo s to problematiko na plenarni seji državnega zbora v ponedeljek, 4. marca, z ustnim poslanskim vprašanjem soočil kmetijsko ministrico Matejo Čalušić. Izkušeni pomurski poslanec je ravno tako razkril, da sta se s kolegom Damijanom Zrimom (SD) dogovorila za izvedbo terenske seje državnozborskega odbora za kmetijstvo, ki naj bi bila na sporedu v sredini marca na Goričkem.
Kmečki protesti naj bodo strogo kmečki
Roman Žveglič, prvi mož KGZS, ki se je na seji večkrat vključil v debato, je pred odhodom spregovoril o pozivih k organizaciji protesta kmetov, ki so vse bolj glasni. Kot je napovedal, se bodo v KGZS še ta petek sestali z ostalimi nevladnimi organizacijami in dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Poudaril je, da morajo kmetje biti pri protestnih aktivnostih previdni in pri tem omenil težnje po njegovi zamenjavi ter razkril, da je bil deležen hudih groženj s strani posameznikov zaradi tega, ker je v medijih bilo navedeno, da se noče sestati s Pavlom Ruparjem za skupno organizacijo protesta. "Ne želim si, da se na plečih kmetov lomijo politična kopja v tej državi in tega tudi ne bom dopustil. Lahko, da me bodo zamenjali, ampak šel bom pokončno," je odločno zatrdil pred pomurskimi kmeti. Kot je poudaril, morajo protesti kmetov potekati "strogo kmečko in le s kmečkimi zahtevami,", saj njihov namen ne sme biti rušenje vlade. Kritičen je bil tudi do premalo selektivnega pristopa pri opredelitvi kmečkih zahtev, saj da te ne morejo zajemati interesov vsakega posameznega kmeta, ampak slovenskega kmetijstva kot celote.
