Občina Lendava bo letos za potrebe romske skupnosti iz državnega proračuna prejela 57 tisoč evrov. Prvo nakazilo je bilo izvedeno marca, drugi del denarja lahko občina pričakuje septembra. »Občina Lendava je spremljala postopke sprejemanja zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) in predvidela sredstva v proračunih za leti 2021 in 2022. Z višino sredstev, ki občini pripadajo (tudi glede postopne uveljavitve sredstev), je že od leta 2019 seznanjena tudi romska svetnica, ki se strinja, da je ključen prvi korak v smeri legalizacije naselja,« so na vprašanji o porabi teh sredstev ter sodelovanju romske skupnosti pri pripravi načrta njihove porabe odgovorili iz občinske uprave.
Nataša Horvat, občinska svetnica romske skupnosti, trdi drugače: »Z načrti Občine Lendava glede porabe sredstev, namenjenih sofinanciranju izpolnjevanja pravic romske skupnosti, nisem podrobneje seznanjena, saj o zadevi še nisem imela priložnosti podrobneje govoriti z županom. Edina informacija, s katero trenutno razpolagam, je, da se bodo sredstva namenila legalizaciji romskega naselja.« Z višino sredstev, ki jih bo občina prejela letos in prihodnje leto, pa je bila seznanjena na sestanku komisije za integracijo romske skupnosti, ki deluje v okviru Skupnosti občin Slovenije, katere članica je.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Amandmaji za investicije v Pomurju gladko zavrnjeni: Kako so glasovali pomurski poslanci?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ob tem pa je bilo s strani opozicije vloženih več amandmajev, ki so se nanašali na projekte v Pomurju.
Komisija za romska vprašanja le dvakrat
Komisija za romska vprašanja lendavske občine se je v tem mandatu sestala le dvakrat, poudarja Horvatova, in sicer na ustanovni seji ter na seji, ki je sledila dogodku projekta Skupaj smo uspešnejši v organizaciji vladnega urada za narodnosti, na kateri so tudi določili področja ukrepanja pri reševanju romske tematike v občini. »Komisija se glede porabe sredstev še ni sestala, saj mi ni znano, ali je občinska uprava do sedaj pripravila podrobnejši načrt porabe sredstev. Gotovo pa legalizacija romskega naselja ni edina težava, s katero se srečujemo pripadniki romske skupnosti.« Horvatova še pove, da bi lahko občinski upravi in županu podrobneje predstavila področja, na katerih bi bilo treba ukrepati. A kot predstavnica romske skupnosti na pogovor k županu o namenski porabi sredstev še ni bila povabljena.
»Težim k temu, da bi s svojim aktivnim sodelovanjem Občini Lendava pomagala pri razporeditvi sredstev ter tako delovala v dobrobit nadaljnjega razvoja romske skupnosti. Predvsem pa si želim, da se brez vključenosti Romov o njih in reševanju njihovih težav ne bi odločalo,« še pove svetnica.
Najprej legalizacija naselja
»Občina Lendava intenzivno končuje pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN) kot strateškega dokumenta, ki določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine na lokalni ravni. Ta dokument bo ključna podlaga tudi za reševanje prostora v romskem naselju, še posebej tako imenovano legalizacijo naselja,« poudarjajo na občini. Prav tako, da bodo sredstva, ki občini pripadajo po ZFRO, v prvih letih prvenstveno namenjena tej nalogi. Romsko naselje leži na območju, ki zdaj ni zazidljivo, lastnik večine zemljišč je sklad kmetijskih zemljišč, nekaj jih je tudi v lasti fizičnih oseb. Te so večkrat tudi v preteklem mandatu pozvale vodstvo lokalne skupnosti, naj zadevo uredi.
O delitvi, ko bodo znani stroški
Kolikšna finančna sredstva bodo potrebna za rešitev problema, bo znano šele po tem, ko bo občina pridobila vso potrebno dokumentacijo. »Ugotovljeno bo tudi podlaga, da občina v skladu s svojimi postopki pripravi pravilnik o razdelitvi sredstev za uresničevanje ustavnih pravic romske skupnosti v Občini Lendava (podrobne področne programe in ukrepe),« so še sporočili iz lendavske občine. Dodali so, da je z aktivnostmi in prioritetami seznanjen vladni urad za narodnosti in direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti Stane Baluh, »ki je bil na obisku v naši občini in je izrazil zadovoljstvo in se tudi strinjal, da se bodo sredstva pravilno namenila«.
Državni zbor je decembra lani sprejel zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), s tem pa zakonu o financiranju občin dodal člen, ki občinam z romskimi naselji iz državnega proračuna zagotavlja dodatna sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine za izboljšanje položaja in uresničevanje pravic romskih skupnosti. Za uresničitev tega določila je predvideno prehodno obdobje. To pomeni, da se bodo letos sredstva občinam zagotovila v višini 25 odstotkov, prihodnje leto 50 in v letu 2023 v višini 75 odstotkov pripadajočega zneska.