V Sloveniji je po evropsko primerljivih epidemioloških podatkih 125.000 diagnosticiranih diabetikov oziroma 6,9 odstotka odraslega prebivalstva. Zavod Diabetes v sodelovanju s številnimi partnerji kot odgovor na resolucijo Združenih narodov, ki je sladkorno bolezen razglasila za epidemijo, že osmo leto izvaja kampanjo Bodi odličnjak!. Aktivnosti v letošnjem letu so namenjene tudi intenzivnemu ozaveščanju o velikem bremenu kardiovaskularnih zapletov pri ljudeh s sladkorno boleznijo, saj imajo diabetiki namreč kar tri do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi. Nov obraz kampanje je srebrna olimpijska plavalka Sara Isaković.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
V zvezi društev diabetikov ter društvu za zdravje srca in ožilja so ob svetovnem dnevu znova pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. Gre namreč za bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o "sladkorno-srčno-žilnih boleznih".
Ker pri sladkorni bolezni tipa 2 značilni simptomi pogosto niso izraženi, ta lahko dolgo ostane neodkrita. V omenjeni zvezi in društvu so skupaj oblikovali pobudo Zmanjšajmo polovico, s katero želijo združiti vse vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjili zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020. Delež neodkritih sladkornih bolnikov je lahko tudi v razvitih državah do tretjine vseh obolelih. Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Dolgoročni cilj omenjene pobude je prepoloviti število oseb, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen.
Stroka opozarja tudi na debelost, ki je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni ter glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih. Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.