Tudi pri otrocih z Downovim sindromom je nekaj takega, so drugačni od običajnih otrok, nedvomno pa so, podobno kot vsi drugi otroci, polni vrlin, s katerimi razveseljujejo svoje starše, sorodnike in okolico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
23. marca se obeležuje svetovni dan Downovega sindroma, ki letos poteka pod geslom Kaj lahko prispevam skupnosti. V Sloveniji živi s tem sindromom okoli tri tisoč oseb, ob tem dnevu pa želi Društvo Downov sindrom Slovenije opozoriti državo, institucije, nevladne organizacije in družbo, da bi morali tudi ljudje s tem sindromom dobiti priložnost, da bi se lahko bolj vključili in po svojih najboljših močeh prispevali k življenju v družini, šoli, na delu, v društvih in še drugje.
Downov sindrom je genetsko stanje, ki ga povzroča dodatni kromosom v vsaki telesni celici, ta 21. kromosom je trojno prisoten, zato bolezni pravijo tudi trisomija 21. Tako stanje kromosomov upočasnjuje telesni in duševni razvoj. Duševne sposobnosti teh otrok so res ovirane, vendar so bile v preteklosti pogosto podcenjene. Kaj povzroča Downov sindrom, še ni znano, približno na 800 do 1000 porodov se rodi en otrok s tem sindromom, s starostjo matere pa možnost rase. Otroci z Downovim sindromom imajo težave z govorom, debelostjo, so manj spretni, imajo nižjo rast ter možne motnje v duševnem razvoju.
Z ustreznim zgodnjim pristopom ter ob pomoči usposobljenih terapevtov in pedagogov pa lahko tem otrokom pomagamo pri premagovanju njihovih težav in pri njihovem razvoju. "Predvsem pa bi potrebovali terapevtsko podporo pri motoriki, govoru in zaznavah," nam je povedala Mirjam Bregar, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, iz Strokovnega centra Pomurje, ki deluje na Osnovni šoli IV Murska Sobota, kjer se srečujejo tudi z otroki z Downovim sindromom. »Seveda se tega sindroma ne da odpraviti, lahko pa se otroku pomaga in ga usposobi za življenje. Ti so pri nas vključeni v vrtce, šole s prilagojenimi programi in eden tudi v osnovno šolo. Danes poznamo veliko ljudi s tem sindromom, ki so uspešni ali so se uspešno vključili v delo in življenje." Bregarjeva pa še dodaja, da gre za otroke, ki v okolico prinašajo pozitivno energijo, so zelo prijazni, vedno nasmejani, ne vidijo težav, kot jih vidimo mi, zato bi bilo še kako koristno, da jih zaradi njihove pozitivne naravnanosti čim bolj vključujemo v družbo.