Delo v neurejenih delovnih pogojih lahko namreč poslabša duševno in telesno zdravje zaposlenih. Slabo duševno zdravje zaposlenih za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške zaradi bolniških odsotnosti in fluktuacije. Vse to pa posledično pomeni tudi višje finančne in socialne stroške za celotno družbo, so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Jože Podgoršek novi predsednik KGZS
Prejel je 36 glasov, njegov protikandidat 17.
Eden najpomembnejših dejavnikov duševnega zdravja v delovnih okoljih so psihosocialna tveganja, ki v zadnjem času veljajo za največji izziv varnosti in zdravja pri delu. Delo v slabih psihosocialnih pogojih povezujejo tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami. Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu uvrščajo prekomerno obremenitev pri delu, prenizko stopnjo avtonomije, slabe odnose in slabo obveščanje o organizacijskih spremembah.
Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost tako delodajalcev kot tudi zaposlenih, so poudarili na inštitutu. Vendar pa imajo ključno vlogo pri zagotavljanju urejenih in zdravih psihosocialnih delovnih pogojev vodstveni in vodilni delavci. Zato je ključno, da zagotovijo pogoje za odkrivanje, prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj v skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu.
Čeprav je zaposlitev na splošno pozitivna za duševno zdravje, lahko nekateri delovni vzorci škodujejo zdravju, če povečujejo stres, pa so sporočili iz Inšpektorata RS za delo. V nezdravem delovnem okolju lahko tudi najbolj zdravi zaposleni telesno in duševno trpijo. Z izvajanjem politik, kot sta prilagodljiv delovni čas in spodbujanje odprtih pogovorov o duševnem zdravju, lahko podjetja krepijo moralo zaposlenih, povečujejo uspešnost in inovativnost.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v raziskavi ugotavlja, da je 51 odstotkov anketiranih izpostavljenih močnim časovnim pritiskom in preobilici dela, na ravni EU pa 46 odstotkov. 22 odstotkov anketiranih poroča o slabi komunikaciji in sodelovanju v organizaciji, na ravni EU pa 26 odstotkov. O pomanjkanju avtonomije ali vpliva na tempo dela ali delovni proces poroča 18 odstotkov, o nasilju ali verbalni zlorabi s strani tretjih oseb 14 odstotkov, o nadlegovanju in trpinčenju pa poroča 9 odstotkov anketiranih.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja skupaj s sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji poudarili, da so medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege pomemben deležnik v sistemu skrbi za duševno zdravje. Vsi izvajalci zdravstvene nege morajo po njihovih navedbah ozavestiti dejstvo, da ni zdravja brez duševnega zdravja.