Kot so zapisali na spletni stani Združenih narodov, je kolo vsestransko, cenovno dostopno in okolju prijazno trajnostno prevozno sredstvo. Zaradi uporabe koles je zrak čistejši, gneča na cestah pa manjša. Ker je kolo poceni, omogoča dostopnost do izobraževanja, zdravstva in drugih socialnih storitev tudi najrevnejšim skupinam prebivalstva. Kolesarjenje krepi telesno in duševno zdravje. Zato tisti, ki se v službo vsak dan pripelje s kolesom, zase naredi veliko dobrega. Redno kolesarjenje namreč krepi srčno-žilni sistem in zmanjšuje možnost za nastanek srčnih bolezni, možganske kapi, nekaterih vrst raka ter diabetesa.
Letos je bilo v nesrečah udeleženih že 313 kolesarjev
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Kot so zapisali spletni strani Agencije Republike Slovenije za varnost prometa, je bilo do 31. maja letos v prometnih nesrečah udeleženih 313 kolesarjev, v enakem obdobju lani pa je bilo takšnih primerov 469. Od tega je prometno nesrečo povzročilo 173 kolesarjev, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo takšnih 254 kolesarjev. V prometnih nesrečah so umrli 4 kolesarji, eden več kot lani, 49 je bilo hudo telesno poškodovanih, 223 pa lahko. Prvih je bilo lani 72, drugih pa 312.
Do konca maja je bilo v prometnih nesrečah udeleženih tudi 10 voznikov e-koles, kar je manj kot lani, ko jih je bilo 15, od tega jih je 7 oziroma 9 lansko leto povzročilo prometno nesrečo. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo tudi manj hudih telesnih poškodb, saj se je poškodoval en voznik e-kolesa, v primerjavi s petimi, ki so se poškodovali lani. Nekoliko več pa je bilo lahkih telesnih poškodb, saj se je letos poškodovalo 7, lani pa 6 voznikov e-koles.
Do 31. maja letos so po trenutno veljavnih podatkih ugotovili 1858 kršitev cestnoprometnih predpisov, lani pa je bilo 1943 kršitev. Najpogosteje so bile povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, neuporabo svetlobnih teles, uporabo mobitela in vožnjo pod vplivom alkohola ter neupoštevanje rdeče luči.
Agencija in policija kolesarjem svetujeta naj vedno kolesarijo po kolesarskem pasu ali stezi, če te ni, pa ob desnem robu cestišča in naj se izogibajo kolesarjenju v nasprotno smer. Poskrbeti morajo za dobro vidnost, uporabljajo naj luči, da jih vozniki prej opazijo, oblečeni naj so v svetla in odsevna oblačila ter naj nosijo kolesarsko čelado. Pomembno je, da pred zavijanjem nakažejo smer z roko. Mobilnega telefona in slušalk naj med vožnjo ne uporabljajo, saj nista dovoljena, ker odvračata pozornost od dogajanja na cesti. Voznike motornih vozil pa še posebej opozarjajo na minimalno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev, ki mora biti 1,5 metra. Tesno prehitevanje je, kot so zapisali, prepovedano in za kolesarje zelo nevarno.