Danes je Svetovni dan okolja, katerega vodilna tema je onesnaževanje zraka. S Svetovnim dnevom okolja se danes zaključuje Evropski teden trajnostnega razvoja. Kot so zapisali na portalu Ministrstva za okolje in prostor, Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi. O tem priča tudi dejstvo, da ima naša država največji delež območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU, ki obsegajo kar 37 odstotkov površine države. Za ohranjanje narave Slovenije pa si še posebej prizadevamo na naših zavarovanih območjih, ki zavzemajo 13 odstotkov površine. Ljudje s svojim življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo virov, dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju. Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka v obliki kemikalij in trdnih delcev. Čeprav se zdi, da sta spreminjanje podnebja in onesnaževanje zraka dve zelo različni zadevi, sta tesno povezani. Z zmanjševanjem onesnaževanja zraka varujemo tudi podnebje. Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom. Minister za okolje in prostor poziva k varovanju in skrbi za okolje ter izpostavlja, da z okoljsko politiko prispevamo k varovanju okolja, da pa je pred nami še veliko izzivov, ki jih bo treba rešiti skupaj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pričelo se je nacionalno glasovanje za dobrotnika leta
Glasujete lahko do 31. maja.
Pomurje je območje, ki presega slovensko povprečje zavarovanih območij, oziroma Nature 2000. Po drugi strani pa je najslabše pokrito z gozdnimi površinami. V zadnjih sedmih letih je bilo na področju varovanja okolja opaznih nekaj premikov – predvsem na področju kmetijstva. Če so kmetijsko okoljska podnebna plačila, bila na začetku sedanje evropske finančne perspektive »magnet« za kmete zaradi ugodnih finančnih nadomestil, so ti zdaj ob zaključku perspektive ugotovili, da so ukrepi pozitivni zaradi zaščite kmetijskih zemljišč pred negativnimi vremenskimi vplivi. Pomurje je po drugi strani tisto, ki je med manjšimi onesnaževalci zraka. Posledice onesnaženosti pa čuti najbolj med vsemi slovenskimi regijami. Med najbolj vidnimi je pregrevanje ozračja, saj se je to v zadnjih desetletjih v povprečju segrelo za več kot dve stopinji, kar je za dobro stopinjo več, kot je slovensko povprečje. S tega vidika bi pričakovali, da bi lokalne oblasti (svet in razvojni svet regije) temu problemu morali namenit ustrezno pozornost. Na problem bi morale opozarjeti tudi pristojne javne službe s področja kmetijstva in gozdarstva.
