Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja, katerega namen je je ozaveščati ljudi o okolju in posebnih okoljskih vprašanjih.S Svetovnim dnevom okolja se danes zaključuje Evropski teden trajnostnega razvoja.
Letošnja vodilna tema Svetovnega dneva okolja je onesnaževanje zraka
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prekoračitev hitrosti in vožnja ukradenega kolesa z motorjem: eden na sodišče, drugi v zapor
Policisti Policijske postaje Murska Sobota so imeli pestro sredo.
Za Slovenijo velja, da spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi, kar je podkrepljeno z dejstvom, da ima naša država največji delež območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU. Slednje obsegajo kar 37 odstotkov površine države. Za ohranjanje narave Slovenije pa si še posebej prizadevamo na naših zavarovanih območjih, ki zavzemajo 13 odstotkov površine. Ljudje s svojim življenjskim slogom dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju, saj proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka v obliki kemikalij in trdnih delcev. Spreminjanje podnebja in onesnaževanje zraka sta dve zelo tesno povezani zadevi.Z zmanjševanjem onesnaževanja zraka varujemo tudi podnebje. Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom. Minister za okolje in prostor poziva k varovanju in skrbi za okolje ter izpostavlja, da z okoljsko politiko prispevamo k varovanju okolja, da pa je pred nami še veliko izzivov, ki jih bo treba rešiti skupaj.
Pot v ogljično nevtralno družbo
Minister za okolje in prostor Simon Zajc tako poziva k varovanju in skrbi za okolje ter izpostavlja, da z okoljsko politiko prispevamo k varovanju okolja. Vlada RS se je že lotila priprave Dolgoročne podnebne strategije, ki sledi podobnim scenarijem za dolgoročne cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, tudi z vmesnim ciljem do 2030. Sestavni del strokovnih analiz bodo tudi ekonomske analize, kjer bo poudarek dan na upoštevanju vseh direktnih in indirektnih stroškov. Študije na ravni EU in v svetovnem merilu jasno kažejo, da so neto koristi (tudi finančne) prehoda v ogljično nevtralno družbo mnogo večje od stroškov. To nam daje zagotovilo, da se odločno lotimo priprave vseh tovrstnih dokumentov tudi pri nas. Pot v ogljično nevtralno družbo je namreč pot v trajnostni razvoj, zelena delovna mesta, zdravo in varno družbo vseh in vsakega.
Pomurje je območje, ki presega slovensko povprečje zavarovanih območij oziroma Nature 2000. Po drugi strani pa je najslabše pokrito z gozdnimi površinami. V zadnjih sedmih letih je bilo na področju varovanja okolja opaznih nekaj premikov – predvsem na področju kmetijstva. Če so kmetijsko okoljska podnebna plačila, bila na začetku sedanje evropske finančne perspektive »magnet« za kmete zaradi ugodnih finančnih nadomestil, so ti zdaj ob zaključku perspektive ugotovili, da so ukrepi pozitivni zaradi zaščite kmetijskih zemljišč pred negativnimi vremenskimi vplivi. Pomurje je po drugi strani tisto, ki je med manjšimi onesnaževalci zraka. Posledice onesnaženosti pa čuti najbolj med vsemi slovenskimi regijami. Med najbolj vidnimi je pregrevanje ozračja, saj se je to v zadnjih desetletjih v povprečju segrelo za več kot dve stopinji, kar je za dobro stopinjo več kot je slovensko povprečje. S tega vidika bi pričakovali, da bi lokalne oblasti (svet in razvojni svet regije) temu problemu morali nameniti ustrezno pozornost. Na problem bi morale opozarjati tudi pristojne javne službe s področja kmetijstva in gozdarstva.
