Možgansko kap naj bi doživel vsak četrti Zemljan

Možganska kap pri nas letno prizadene več kot 4000 ljudi oziroma več kot deset vsak dan. Okoli 30 odstotkov ljudi jo utrpi v aktivnem delovnem obdobju. Gre za bolezen, ki lahko pusti trajno ohromelost telesa, motnje govora, vida, sluha, požiranja ali ravnotežja. Lahko vzame spomin, možnost razmišljanja, koncentracije, povzroča utrujenost in depresijo, so opozorili v združenju.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Prvi sneg zapadel tudi po nižinah

Na cestah velja večja previdnost.

Dejavniki tveganja so podobni kot pri drugih srčno-žilnih boleznih, zato svetujejo zdravo prehrano, telesno aktivnost petkrat na teden od 20 do 30 minut, je povedala podpredsednica združenja in zdravnica na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča Tatjana Erjavec. Najpomembnejši dejavnik tveganja je povišan krvni tlak, drugi zelo močan dejavnik tveganja je atrijska fibrilacija oziroma trepetanje srca. "Pri teh bolnikih je kap pet- do šestkrat pogostejša kot pri ljudeh, ki te motnje ritma nimajo, za laike pa je koristna promocija prepoznave znakov možganske kapi, t. i. GROM," je povedala Erjavčeva.

Profimedia

Možganska kap je med najpogostejši vzroki za smrt.

Znaki GROM pomenijo govor, saj bolnik molči ali nerazumljivo govori, roka, ki ob kapi nenadoma ohromi, obraz, na katerem je ustni kot povešen, in minute, ki so pri kapi zelo pomembne, saj šteje vsaka. Ko opazimo te znake je takoj nujno poklicati rešilca.  Drugi dejavniki tveganja so še starost, spol, povišane vsebnosti maščob, predvsem holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, stres in čezmerno pitje alkohola. 

V Evropi do leta 2035 pričakujejo porast možganske kapi za tretjino, število preživelih s trajnimi posledicami pa naj bi naraslo na več kot 4,5 milijona, je dejal Matija Zupan z nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Posebej pomembno je zavedanje, da lahko s poznavanjem in zdravljenjem preprečimo več kot 80 odstotkov možganske kapi, pri večini bolnikov pa lahko predvsem s hitrim prepoznavanjem in ukrepanjem omilimo njene posledice. V Sloveniji so bili na tem področju nekateri koraki že narejeni, a potreba po močnejši organizirani podpori bolnikom in njihovim svojcem po možganski kapi, ko bolnik zapusti bolnišnico, ostaja.