Opravljanje potrebe, male ali velike, je namreč še vedno ena izmed najbolj intimnih stvari, o kateri posamezniki neradi govorimo, čeprav bi morali. Pa ne mislim, da bi morali razpredati o tem, kako to opravljamo, kolikokrat dnevno in podobno. Ne. Na problem sanitarij in stranišč bi morali pogledati s širšega, globalnega vidika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Če se vrnemo v zgodovino, že v antičnem Rimu, pa tudi drugod v modernih kulturah po svetu, so častili boginjo stranišč. Dandanes se žal premalo zavedamo pomembnosti urejenih sanitarnih razmer, čeprav bi se jih morali. Po podatkih spletne strani World Toilet Day je namreč kar 4,5 milijarde ljudi po svetu brez ustrezno urejenih sanitarnih razmer.
Tudi zato že vrsto let 19. novembra obeležujemo svetovni dan stranišč, saj ta dan opozarja na sanitarne razmere po svetu in s tem tudi na veliko zdravstveno tveganje, saj se bolezni, kot so kolera, griža, tifus in malarija zaradi tega še hitreje širijo. Letošnja kampanja ob svetovnem dnevu stranišč zato temelji na pripovedi »Ko narava kliče«. Izpostavlja se namreč pomembnost stranišč, ki pa jih milijarde ljudi nimajo. To pomeni, da človeški iztrebki v velikem obsegu niso zajeti oziroma primerno obdelani – posledično onesnažujejo vodo in tla. Okolje spreminjamo v odprte kanalizacije, zato je še toliko bolj pomembno, da gradimo stranišča in sanitarne sisteme, ki delujejo v skladu z ekosistemi.
