Rak na debelem črevesu in danki je ena najpogostejših vrst raka v Sloveniji, vsako leto za njim na novo zboli okoli 1500 ljudi, približno polovica jih umre. V Pomurju je ta vrsta raka, ki jo povezujejo predvsem z nezdravim življenjskim slogom, kot je uživanje nezdrave hrane, debelostjo in pomanjkanjem gibanja, izrazito pereč problem. Po zadnjih podatkih je v Pomurju za rakom na debelem črevesu in danki v enem letu zbolelo 90 oseb, od tega 61 moških in 29 žensk, in je glede na pojavnost najpogostejša vrsta raka v naši regiji. Medtem, ko je obolevnost za rakom na debelem črevesu in danki v letu 2014 v Sloveniji znašala 55 100 tisoč prebivalcev, je bil v pomurski regiji ta delež nekoliko večji, 57 na 100 tisoč prebivalcev.
Da bi zmanjšali število obolelih, se v Sloveniji izvaja presejalni program Svit, namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če pravočasno odkrijemo bolezen, se lahko tudi ta rak uspešno zdravi. S sistematičnimi pregledi je program doslej pomembno pripomogel k zmanjšanju števila obolelih za to vrsto raka v zadnjih letih. A čeprav je ta preventivni test povsem neboleč in brezplačen, je treba ljudi kar spodbujati, da vabila ne vržejo v koš in vrnejo izpolnjen test. Še posebno v pomurski zdravstveni regiji, kjer je obolevnost najvišja, odzivnost pa med najslabšimi, ne pa več najslabša.
Poleg razlik v odzivnosti med spoloma je v regiji tudi opazna razlika med občinami, saj so velike razlike med najbolj odzivnimi, kot je Sveti Jurij ob Ščavnici, in najmanj odzivnimi, kot je Hodoš, kjer je odzivnost le 42-odstotna.
Pri teh, ki so jim potem opravili nadaljnje preiskave, to je kolonoskopijo, so odkrili 14 primerov karcinoma, v 153 primerih pa je bil odkrit napredovali adenom, ki pomeni večje tveganje za nastanek raka, nam je povedal Martin Ranfl iz pomurske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se ukvarja s programom SVIT ter s problematiko pojavnosti raka na danki in debelem črevesu.
Odzivnost v programu Svit se je v Pomurju od začetkov izvajanja programa opazno povečala, žal pa še vedno ni dovolj visoka in še vedno preveč posameznikov najde izgovore, da se ne odzovejo. Pomembno se je zavedati, da gre za enostaven in zelo dobro organiziran program, ki pomaga preprečevati najhujše posledice.
Največkrat se ne odzovejo zaradi strahu pred kolonoskopijo, saj ta velja za neprijetno preiskavo, vendar podatki kažejo, da se na to preiskavo zaradi odkritih krvavitev v blatu pošlje le okoli šest odstotkov posameznikov. Poleg tega pa je neprijetnost kolonoskopije zanemarljiva v primerjavi s težavami hude bolezni, če ta ni pravočasno odkrita. Zato Ranfl poziva vse posameznike, ki imajo pozitivno izkušnjo s programom SVIT, naj o tem spregovorijo s svojimi bližnjimi, sosedi in prijatelji in jih tako spodbudijo, da se odzovejo vabilu.
Da bi zmanjšali število obolelih, se v Sloveniji izvaja presejalni program Svit, namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če pravočasno odkrijemo bolezen, se lahko tudi ta rak uspešno zdravi. S sistematičnimi pregledi je program doslej pomembno pripomogel k zmanjšanju števila obolelih za to vrsto raka v zadnjih letih. A čeprav je ta preventivni test povsem neboleč in brezplačen, je treba ljudi kar spodbujati, da vabila ne vržejo v koš in vrnejo izpolnjen test. Še posebno v pomurski zdravstveni regiji, kjer je obolevnost najvišja, odzivnost pa med najslabšimi, ne pa več najslabša.
Odzove se bistveno več žensk
Ženske v Pomurju so očitno pogumnejše, saj so se pogosteje odzvale vabilu kot moški. Odzvalo se je 63 odstotkov žensk, pri moških pa se je odzvala le dobra polovica vabljenih. Odzivnost na vabilo za program Svit v Sloveniji je bila sicer 62-odstotna. V Pomurju se je odzivnost v primerjavi z letom prej prav tako nekoliko znižala in je znašala 59,6 odstotka, medtem ko je bila leto prej 61,2-odstotna. Ni pa Pomurje več regija z najnižjo odzivnostjo.Poleg razlik v odzivnosti med spoloma je v regiji tudi opazna razlika med občinami, saj so velike razlike med najbolj odzivnimi, kot je Sveti Jurij ob Ščavnici, in najmanj odzivnimi, kot je Hodoš, kjer je odzivnost le 42-odstotna.
V okviru preventivnega programa Svit je bilo v letu 2017 v pomurski regiji vabilo poslano 18.333 osebam, vrnjenih vzorcev blata za nadaljnjo analizo pa je bilo 9921. Pri veliki večini oziroma pri 93,29 odstotka primerov je bil test negativen, v 6,71 odstotka primerov pa je bil pozitiven.
Pri teh, ki so jim potem opravili nadaljnje preiskave, to je kolonoskopijo, so odkrili 14 primerov karcinoma, v 153 primerih pa je bil odkrit napredovali adenom, ki pomeni večje tveganje za nastanek raka, nam je povedal Martin Ranfl iz pomurske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se ukvarja s programom SVIT ter s problematiko pojavnosti raka na danki in debelem črevesu.
Preprečiti najhujše
»Če se omejimo zgolj na podatke iz programa Svit, se je absolutno število odkrite patologije sicer zmanjšalo, če pa pogledamo deleže odkrite patologije, so ti nekoliko višji. Pomembno je poudariti, da vsaka odkrita predrakava sprememba prispeva k zmanjšanju pojavnosti raka v regiji, hkrati pa dolgoročno pomembno vpliva na višjo kakovost življenja oseb, saj bi te v nasprotnem primeru zbolele za rakom debelega črevesa in danke.«Odzivnost v programu Svit se je v Pomurju od začetkov izvajanja programa opazno povečala, žal pa še vedno ni dovolj visoka in še vedno preveč posameznikov najde izgovore, da se ne odzovejo. Pomembno se je zavedati, da gre za enostaven in zelo dobro organiziran program, ki pomaga preprečevati najhujše posledice.
Največkrat se ne odzovejo zaradi strahu pred kolonoskopijo, saj ta velja za neprijetno preiskavo, vendar podatki kažejo, da se na to preiskavo zaradi odkritih krvavitev v blatu pošlje le okoli šest odstotkov posameznikov. Poleg tega pa je neprijetnost kolonoskopije zanemarljiva v primerjavi s težavami hude bolezni, če ta ni pravočasno odkrita. Zato Ranfl poziva vse posameznike, ki imajo pozitivno izkušnjo s programom SVIT, naj o tem spregovorijo s svojimi bližnjimi, sosedi in prijatelji in jih tako spodbudijo, da se odzovejo vabilu.
