Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že pred leti pripravilo resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 oziroma krajše Zagotovimo si hrano za jutri, pri čemer je v ospredju pridelava varne in kakovostne hrane, s katero bi zagotovili prehransko varnost, hkrati pa bi povečali konkurenčnost kmetijstva in živilstva. Resolucija hkrati označuje deficitarne panoge, kot sta prašičereja in zelenjadarstvo, za strateške panoge. To pomeni, da bodo v naslednji finančni perspektivi te panoge bolje financirane oziroma bodo v primerjavi z drugimi nekoliko bolj v ospredju. »Ker imamo na področju vzreje živali, mesnih predelav ter poljedelstva večdesetletne izkušnje, so stekli pogovori s pristojnim ministrstvom o tem, da bi tudi Skupina Panvita pristopila k projektom za razširitev proizvodnje oziroma vzreje prašičev, saj bi tako pripomogli k uvedbi sheme Izbrana kakovost Slovenije,« razkriva načrte Skupine Panvita direktor Branko Virag. Skupina se bo lotila vzreje plemenskih živali oziroma prašičev na več lokacijah, med drugim tudi v kraju Ocinje v Občini Rogašovci. »V vsaki od osmih lokacij, ki jih imamo, bi bilo od tristo do petsto plemenskih svinj. Prašiči tekači, ki se bodo tam skotili, bodo z materami oziroma plemenskimi svinjami približno dva tedna, nato se bodo selili na drugo lokacijo, kjer jih bomo vzredili do približno petindvajset kilogramov. Nato bodo šli v nadaljnjo rejo, in sicer v naše že obstoječe farme,« je pojasnil Virag.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S tomosi iz Serdice do Ohrida
Na pot so krenili v nedeljo zjutraj.
Presoja vplivov na okolje ni potrebna
Na lokaciji v Ocinju, kjer želi Panvita zgraditi nov hlev, bo 420 plemenskih živali. Povezali se bodo z genetskimi hišami, ki jim bodo zagotovile plemenske svinje z najboljšo genetiko. Posamezna plemenska svinja bo ravno zaradi najboljše genetike lahko letno skotila od 25 do 30 prašičev tekačev. »Merjascev na lokaciji v Ocinju ne bo, uporabljali bomo namreč umetno osemenitev, za to pa bomo sklenili dogovor z osemenjevalnim središčem za plemenske merjasce Bakovci,« pove Virag. Prašiče tekače iz Ocinja bodo po dopolnjenih petih kilogramih teže preselili na lokacijo Hodoš - Šalovci, kjer sta že dva prazna perutninska hleva, potrebna prenove. »Od tam bodo pujski šli v nadaljnjo rejo.«
Za gradnjo hleva za vzrejo plemenskih živali v Ocinju pridobiva Panvita vso potrebno dokumentacijo, čeprav imajo na tamkajšnji parceli že uporabno dovoljenje. Nekoč so namreč tam vzrejali govedo, zato sta v preteklosti tam že bila dva hleva. »Enega smo pred časom podrli, drugi še delno stoji, na tej lokaciji pa želimo postaviti nov manjši objekt,« pravi Virag. Kot je dodal, so že vložili prošnjo za pridobitev okoljskega dovoljenja na ministrstvu za okolje in prostor in prejeli potrdilo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. »Lahko povem, da bojazen zaradi morebitnega smradu ni potrebna. V objektu bo namreč nameščeno centralno zračenje prek vodnih filtrov. To pomeni, da bo ves smrad šel skozi vodo in potem v okolje skozi visoke dimnike oziroma zračnike,« je pojasnil Virag in dodal, da bodo ves čas tudi v stikih z Občino Rogašovci zaradi ureditve komunalne infrastrukture.
Domačine, če bodo želeli, bodo peljali v tujino
Skupina Panvita je projekt gradnje hlevov za plemenske svinje v Ocinju predstavila članom občinske uprave in občinskim svetnikom na eni izmed občinskih sej. Kot je povedal župan Edvard Mihalič, občina gradnji hleva ne nasprotuje. Kljub temu se je pojavilo nekaj pomislekov svetnikov, predvsem pa nekaterih vaščanov Ocinja, saj se bojijo smradu. Kot pove Jože Vidonja, vaščan Ocinja, ki ima hišo v neposredni bližini načrtovanega novega hleva, o gradnji še niso bili obveščeni. Moti jih, da jih nihče ni vprašal, ali se strinjajo z gradnjo, prav tako se bojijo smradu, ki bi se širil iz hleva, zato bodo po njegovih besedah v prihodnjih dneh začeli pisati peticijo. »Pripravljamo ogled podobne kmetije oziroma hlevov v tujini, kamor bomo poleg predstavnikov občine peljali tudi vaščane Ocinja, ki bodo to želeli. Tako se bodo lahko prepričali, da smradu v okolju praktično ne bo,« na nasprotovanje vaščanov odgovarja Virag. Kot je dodal, bodo ob zagonu dejavnosti v Ocinju zaposlili sedem oseb, prednost bodo imeli domačini.