vestnik

Svoboda in NSi z roko v roki za vojake z osnovnošolsko izobrazbo, sprejeta tudi resolucija o razvoju in opremljanju vojske do leta 2040

STA, Vestnik, 22. 3. 2023
Jure Zauneker
Kadrovski primanjkljaj v vojski bo obrambni minister Marjan Šarec reševal z nižjimi izobrazbeni pogoji za zaposlitev v vojski.
Aktualno

Poslanci koalicijske Svobode so danes s pomočjo opozicijske NSi izglasovali novelo zakona o službi v Slovenski vojski (SV), ki uvaja znižanje izobrazbenih pogojev za zaposlitev v SV pod pogojem, da pripadnik srednješolsko izobrazbo konča na delovnem mestu. Poslanci so novelo izglasovali z 49 glasovi za in petimi glasovi proti.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je med včerajšnjo predstavitvijo novele spomnil, da se vojska sooča z močnim pomanjkanjem kadra, zato ministrstvo v noveli predlaga, da se izobrazbeni pogoji za zaposlitev v vojski znižajo na osnovno šolo in nedokončano srednjo šolo. Mlade, ki bi se na ta način zaposlili, bi spodbudili da nadaljujejo šolanje in znotraj SV opravijo ustrezna usposabljanja.



Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je v predstavitvi stališč poslanske skupine dejala, da novela v svojih rešitvah ni revolucionarna, saj bo vojski omogočila, da pripadnike usmeri v izobraževanje za poklice, ki jih v vojski primanjkuje. Napovedala je podporo zakonu.

Anton Šturbej je v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da zakonu ne bodo nasprotovali, ob tem pa opozoril, da bi moral bolj natančno opredeliti delovni čas v SV in na obrambnem ministrstvu v primeru povišane pripravljenosti, saj da raziskave kažejo, da delo v nočnem času in neurejenih časovnih presledkih neugodno vpliva na zdravje zaposlenih.


Zrim izrazil pomisleke v SD


Janez Žakelj iz poslanske skupine NSi je dejal, da je najboljši promotor zaposlitve v SV zadovoljen vojak, za kar so pomembni dobri medosebni odnosi v vojaških enotah, krepitev ekipnega duha pa je odgovornost častnikov in podčastnikov. V NSi bi po njegovih besedah večji poudarek dali tudi promociji poklica in večjo predvidljivost kariernega razvoja vojaka. Z nižanjem vstopnih kriterijev po njegovih besedah pada nivo znanja in kompetenc pripadnikov SV, zato so do zakona zadržani, a ga bodo vseeno podprli, je dodal.

Poslanec SD Damjan Zrim je izpostavil, da morajo pripadniki SV na dnevni ravni ravnati premišljeno in preudarno, kar lahko pridobijo le skozi izobrazbo. Kot primer je navedel koncept kulturnega relativizma, ki ga pridobijo v okviru pouka sociologije v srednji šoli. Glede novele zakona imajo v SD pomisleke tudi, ker ni jasno ali bodo pripadniki vključeni v javni ali zasebni srednješolski program izobraževanja.

Miha Kordiš je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levica dejal, da so številke o kadrovskem pomanjkanju v vojski izmišljene. V SV bolj kot vojakov manjka domišljen koncept, kako naj brani domovino, je dejal. Teh 20.000 državljanov, ki ima le nedokončano osnovno šolo, bi po njegovih besedah bolj potrebovalo pomoč in roko države, namesto tega pa jim ponujajo puško in maskirno uniformo. Takšni politiki v Levici absolutno nasprotujejo, je dejal.



Za vojsko 2% BDP


Poslanci so danes s 55 glasovi za in šestimi glasovi proti podprli resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Dokument med drugim načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda in določa financiranje vojaških investicij in raziskav. Podprli so jo poslanci Svobode, NSi, SD, en poslanec SDS in poslanca narodnih skupnosti. Proti so bili v Levici ter en poslanec SDS. Kot je v zvezi z resolucijo povedal,Damijan Zrim iz SD, ta uvaja potrebne ukrepe proti dolgoročnemu razvoju in opremljanju SV. V stranki pričakujejo, da bo ustrezno naslovila tudi pomanjkanje kadra v SV, ob tem pa si želijo, da bi kadrovska politika v vojski razvila karierni sistem, ki privablja nove kadre in jih konsistentno usposablja, primerno nagrajuje in uspešno zadržuje. V SD so zadržani do predloga ustanovitve posebnega vojaškega visokošolskega zavoda, saj bi ta onemogočal šolanje vojaškega kadra po programih, ki so usklajeni s civilnim javnim šolstvom.

Bobo
Država se je zvezi Nato politično zavezala, da bo svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka bruto domačega proizvoda, je v državnem zboru dejal državni sekretar Damir Črnčec. V resoluciji so ta dvig zastavili z jasno časovnico do leta 2030.
vojska mors dz zaposlovanje izobraževanje