Pacienti so prepuščeni črnemu trgu tako pri iskanju nasvetov o uporabi konoplje za medicinske namene kot tudi pri nakupu proizvodov iz konoplje. Zakaj je tako, kako bi to področje lahko spremenili, predvsem pa kakšne pozitivne učinke ima konoplja pri različnih boleznih, smo se pogovarjali z mikrobiologinjo Tanjo Bagar, direktorico Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICCANNA, ki skupaj z Medical centrom Rogaška minuli konec tedna priredila dvodnevni kongres za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje in kanabinoidov v medicini.
Katera zdravila iz konoplje so v Sloveniji sploh dostopna in kako je ta dostop urejen v praksi?
»V Sloveniji sta pacientom prek belega recepta na voljo dve spojini. Ena je sintetični THC, ki je že zelo dolgo na tržišču v Evropi. Imenuje se dronobinol in je po navadi v obliki kapljic. Ima zelo omejene potrjene indikacije – predpišejo ga lahko ob pomanjkanju apetita in izgubi telesne teže pri aidsu ter pri slabosti in bruhanju pri kemoterapiji, pa še to le, ko vsa druga zdravila odpovejo. Potem imamo v Sloveniji na razpolago izoliran CBD, ki se največkrat predpiše pri epilepsiji (cebexan ali epidiolex). Zdravnik lahko predpiše tudi magistralni pripravek, kapljice s kombinacijo obeh. Pri vseh zdravilih iz konoplje mora zdravnik napisati beli recept. Torej zdravilo plača pacient sam in lahko kasneje zaprosi za povračilo. Za to je potrebna obsežna obrazložitev zdravnika, zakaj je zdravilo za tega pacienta potrebno, in kar dolga birokratska pot do morebitnega povračila. Zdaj pa si predstavljajte onkološkega bolnika ali bolnika s kakšno hudo kronično boleznijo, ki se mora ob boju za svoje zdravje boriti še z birokratskimi mlini. Večina odneha.«
Kako je s tem v tujini?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) 75 strelcev na 7. pokalu ŠSD Murska Sobota
Športno strelsko društvo (ŠSD) Murska Sobota je na svojem strelišču v domu Partizan pripravilo tekmovanje za 7. pokal ŠSD Murska Sobota. Zmagali so strelci iz Olimpije, Trzina in Čakovca.
»V večini evropskih držav je na razpolago več zdravil na osnovi konoplje. Zelo zanimivo zdravilo, ki ga kar veliko predpisujejo v Avstriji, predvsem za kronične bolečine, je nabilone. To je sintetična različica THC v obliki kapsul. Za celotno Evropsko unijo (EU), razen pri nas, so denimo na razpolago svečke CBD, ki so v EU registrirane kot medicinski pripomoček. Tudi sativex in epidiolex sta v mnogih državah na voljo. Prednjači Nemčija, kjer je pacientom na voljo ogromno proizvodov in zdravil iz konoplje. Področje uporabe konoplje v medicini je tam zakonodajno in tudi v praksi dobro urejeno. Zdravnik lahko predpiše različne pripravke iz konoplje, kot so cvet, izvlečki, kapsule. V Nemčiji so odobrili več kot 80 proizvajalcev konopljinih izdelkov za uporabo v medicini, pa ti s proizvodnjo ne morejo zadostiti povpraševanja, zato Nemčija še dodatno uvaža. V Izraelu je situacija še bolj ugodna za paciente. Na pregledu pri zdravniku dobijo potrdilo, da je konoplja potrebna za njihovo zdravje, nato gredo k proizvajalcu in si izberejo izdelek – kapljice, svečke, cvet, uparjevalnik, tinkturo, mazilo ali kombinacijo. Pacient plača neke vrste mesečni prispevek (približno 100 evrov) in to pokriva stroške zdravljenja ne glede na količino kanabinoidov, ki jih potrebuje. Pred trenutno grozno politično situacijo na tistem območju so bili podatki, da se je več kot 50 tisoč pacientov iz vsega sveta trajno preselilo v Izrael, ker so imeli tam dostop do zdravljenja s kanabinoidi.«
Na katerih področjih v medicini pa so zdravila iz konoplje uporabna oziroma katere vse bolezni lahko lajšajo?
»Uporaba konoplje ima potencial na večini področij medicine. Od nevrologije, onkologije, paliative, protibolečinske terapije, revmatologije, gastroenterologije, ginekologije. Učinkovitost kanabinoidov in konoplje je odvisna od tega, kateri simptom ali diagnozo imamo v mislih. Denimo pri trdovratni epilepsiji so kanabinoidi zelo učinkoviti, prav tako je konoplja zelo učinkovita pri kronični in nevropatski bolečini. Trenutno poteka na Dunaju klinična študija o vplivu CBD na revmatska obolenja in preliminarni rezultati so zelo obetavni. Kanabinoidi so lahko v zelo veliko pomoč pri obvladovanju stranskih učinkov kemoterapije. Prav tako se izjemno dobro obnesejo kot orodje za spoprijemanje z izzivi sodobnega življenja, recimo za lažje obvladovanje stresa, nespečnost, boljši fokus na delovnem mestu. Študije in tudi podatki iz sveta, kjer je to področje urejeno, kažejo, da starejša odrasla populacija rada posega po kanabinoidih in da so zelo zadovoljni z učinki, saj jim pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih težav, kot so občasne bolečine, nespečnost, tesnoba. Zanimivo je, da so ankete pokazale, da večina te populacije v mladosti ni poskusila konoplje.«
Lahko takšna zdravila kakšno bolezen tudi pozdravijo ali preprečijo?
»Vsekakor. Če razumemo mehanizem delovanja kanabinoidov, ki prek mnogo mehanizmov in receptorjev sodelujejo z našim endokanabinoidnim sistemom in delujejo kot varovalke ravnovesja našega telesa, si ni mogoče predstavljati dolgoročnega zdravja brez kanabinoidov. V idealnem scenariju naše telo proizvede kanabinoide ob pravem času v pravi količini, vendar se v obilici stresorjev v sodobni družbi naš endokanabinoidni sistem mnogokrat izčrpa, kar imenujemo endokanabinoidna insuficienca. V takšnih primerih so kanabinoidi, ki jih vnašamo, ključnega pomena pri ohranjanju ali povrnitvi zdravja.
Kanabinoide si lahko predstavljamo kot varovalke v naših hišah, saj varujejo našo notranjo biokemijo pred vsemi dražljaji, signali, patogeni, toksini iz okolja, ki bi utegnili naše ravnovesje zamajati ali porušiti. Naš endokanabinoidni sistem se s proizvodnjo lastnih kanabinoidov, kemično podobnih THC in molekuli CBD, odzove ne glede na to, ali se grobo budimo z budilko, hitimo, se jezimo v prometu, nas nervira šef, imamo prepir s partnerjem, pojemo kosilo, polno pesticidov, vdihnemo zrak, poln PM-delcev, smo izpostavljeni virusom, si zvinemo gleženj, gledamo predolgo v ekran. Sploh v sodobni družbi je teh dražljajev, ki jih naše telo zazna in jih mora nekako obdelati, ogromno in hkrati čedalje več. Da bi naša biokemija delovala vsaj približno dobro in ohranjala naše zdravje kljub vsem tem dražljajem, moramo imeti izjemne obrambne mehanizme. In endokanabinoidni sistem je ključen mehanizem za ravno to. Tudi kanabinodi, ki jih zaužijemo bodisi v obliki kapljic ali jih kako drugače vnesemo v telo, v prvi vrsti varujejo naše notranje biokemično ravnovesje.«
Zakaj se torej zdravljenje s konopljo pri nas kljub številnim dokazanim pozitivnim učinkom nekako ne premakne z mrtve točke?
»Odlično vprašanje, na katero pa pravzaprav nimam odgovora. Gotovo veliko prispeva to, da smo tako dolgo imeli prohibicijo te rastline, tudi neinformiranost odločevalcev je dejavnik in kot velikokrat je tudi tu Slovenija bolj papeška od papeža. Na tem področju svet dela ogromne premike, v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer se je prohibicija začela, so že pred leti (odvisno od zvezne države) uredili področje uporabe v medicini in tudi rekreativne uporabe. Priznali so celo, da je prohibicija naredila bistveno več škode kot koristi in da je vojna proti drogam povzročila ogromno družbene škode in bore malo koristi. V ZDA se celo govori o pomilostitvi vseh zapornikov, ki so v zaporu zaradi posedovanja majhnih količin konoplje. Tudi Evropa pogumno koraka v pravo smer, Nemčija je zakonsko in tudi v praksi uredila dostop pacientov do konoplje, letos so jo tudi legalizirali, Avstrija namerava slediti temu vzoru. Za paciente je s tega vidika bolje poskrbljeno tudi v Italiji, celo na Hrvaškem imajo takšna zdravila v lekarnah. Praktično celotna Evropa nas prehiteva.«
Kakšen pa je odnos slovenskega zdravstva, tako zdravnikov kot drugih zdravstvenih delavcev, do zdravljenja z zdravili iz konoplje?
»Večina zdravnikov in zdravstvenih delavcev je slabo informirana. Pri nas imamo nekaj svetlih izjem, kot sta David Neubauer in Željko Perdija, ki sta se sama izobrazila, ker sta imela paciente, pri katerih sta videla dobre rezultate. Pri nas so pacienti praviloma bolje informirani o konoplji, kanabinoidih in njihovih učinkih. Zdravniki pa konoplje kar nekako ne vzamejo za svojo, ne prepoznajo njenih potencialov. Deloma tudi zato, ker konoplja nima farmakoinformatorjev, ki bi obiskovali zdravnike in jih ozaveščali o tem. Pa seveda tudi dejstvo, da so zdravniki polno obremenjeni in se nimajo časa v prostem času poglabljati v to kompleksno področje. Za sistemsko izobraževanje zdravnikov pa ni poskrbljeno. Tudi med študijem ne dobijo informacij o endokanabinoidnem sistemu ali bioloških učinkih kanabinoidov.«
Kako pa bolniki, starši bolnih otrok gledajo na zdravljenje s konopljo in koliko jo v praksi uporabljajo?
»Z bolniki je tako, da se vsak znajde po svoje. Europa Donna in Društvo onkoloških bolnikov sta septembra 2021 opravila kar obsežno anketo med onkološkimi bolniki. Več kot 80 odstotkov jih uporablja konopljo, nobeden ne pove zdravniku in nobeden ne uporablja pripravkov, ki bi jih dobil na recept. Vsi kupujejo na črnem trgu in to na skrivaj jemljejo. Bistveno bolje je urejeno področje pediatrične nevrologije, tam lahko starši bolnih otrok v določenih primerih dobijo CBD na recept in tudi povrnjene stroške nakupa. CBD se največkrat predpisuje pri trdovratni epilepsiji, ko protiepileptična zdravila niso uspešna.«
Z nakupom zdravil na črnem trgu pa si bolniki verjetno naredijo več škode kot koristi.
»Na žalost je še vedno tako, večina pacientov si priskrbi konopljo na črnem trgu, kjer je prvo pravilo, koliko evrov dajo za gram, ostaja pa pomembno vprašanje, kaj se tam kupi. Odkar smo ustanovili Inštitut ICANNA, smo veliko proizvodov s črnega trga poslali na analize in v nekaterih je bilo ogromno škodljivih snovi, od topil do težkih kovin, pesticidov. Nekateri sploh niso bili iz konoplje, ampak so bile razne druge smole, celo odpadna olja in maziva. Tudi če je izdelek z vidika kakovosti nesporen, nihče bolnikom ne pove, kako naj zdravilo odmerjajo, koliko česa naj vzamejo, kaj je sploh primerno zanje. Črni trg primarno promovira prodajo THC-izdelkov, ki pa imajo lahko razne stranske učinke in so v mnogih primerih lahko škodljivi, na primer če imajo pacienti kardiovaskularna obolenja ali so nagnjeni k tesnobi, imajo psihiatrične diagnoze. Še posebej pomembno je, da pacienti vedo, kako in če sploh lahko konopljo kombinirajo z zdravili, ki jih že jemljejo. Ko se v zdravljenje doda proizvod iz konoplje, se nekatera zdravila bistveno počasneje izločajo iz telesa, kar pomeni, da je lahko v telesu več učinkovine in so tudi stranski učinki teh zdravil izrazitejši. Zelo dobro je denimo proučena kombinacija CBD z zdravilom klobazam, ki je antiepileptik iz skupine benzodiazepinov. Ob sočasni uporabi se koncentracija zdravila v krvi lahko poveča tudi za 500 odstotkov. To je hkrati nevarno in hkrati izjemno uporabno orodje za zmanjševanje količine potrebnih zdravil, če zdravnik pozna interakcije med zdravili in konopljo.«
Kakšno je po vaših opažanjih splošno mnenje laične javnosti o uporabi konoplje v medicinske namene? Če se ozremo samo na izraženo voljo na referendumu, bi morala biti stvar bolj pozitivna.
»V javnosti in med pacienti je mnenje o konoplji pozitivno. Javnost je v Sloveniji dobro ozaveščena, vsak že pozna koga iz svojega ožjega kroga, ki je konopljo uporabljal in mu je pomagala. V Sloveniji je bilo izvedenih tudi veliko predavanj o učinkih konoplje, ki so bila dobro obiskana. Tudi referendum je pokazal, da si državljani želijo imeti urejeno področje uporabe konoplje v medicini in da želijo imeti dostop do zdravil iz konoplje. In skrajni čas je že.«