Avtorji letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2019 ugotavljajo, da so duhovniki in verski objekti vedno pogosteje tarča napadov, ropov in tatvin. Najpogostejša kazniva dejanja so po podatkih iz poročila: tatvina, velika tatvina, rop, poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, poškodovanje tuje stvari in požig.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Potrebujejo pet krvodajalcev s krvno skupino B negativno
V ponedeljek potrebujejo pet krvodajalcev, ki imajo krvno skupino B negativno.
V Sloveniji je bilo lani 55 kaznivih dejanj v objektih Katoliške cerkve, pri tem je nastalo za 49.200 evrov škode. Leta 2018 je bilo tovrstnih dejanj 61 in škode za 45.400 evrov. Slovenski policisti so predlanskim preiskali vsako tretje tovrstno kaznivo dejanje in lani vsako peto. Največ je bilo tatvin in velikih tatvin.
Do enega najbolj odmevnih kaznivih dejanj, v katerih so se storilci spravili na duhovno osebje in verske objekte, je prišlo decembra 2015 v Gornji Radgoni.
V Pomurju se je v desetih letih zgodilo 58 kaznivih dejanj v škodo Katoliške cerkve – lani pet in leto prej eno. Po podatkih iz letnega poročila je lani s kaznivimi dejanji na območju Škofije Murska Sobota nastalo za 5800 evrov škode, za zdaj ni bilo preiskano še nobeno od petih kaznivih dejanj. Predlanskim je bilo s tovrstnimi dejanji škode v Pomurju za 100 evrov, edino dejanje so pomurski policisti tudi uspešno preiskali.
Nad župnika s palico, nad kaplana s solzivcem
Do enega najbolj odmevnih kaznivih dejanj, v katerih so se storilci spravili na duhovno osebje in verske objekte, je prišlo decembra 2015 v Gornji Radgoni. Več zamaskiranih oseb je vlomilo v tamkajšnje župnišče ter napadlo župnika in kaplana. Župnik je moral zaradi napada s kovinsko palico v bolnišnico, kaplana so nepridipravi onesposobili s solzilnim plinom. Vlomilci so bili trije, ukradli so 80 evrov denarja, pozlačen križ in še nekaj manjših vrednih predmetov. Tisto leto so bila storjena tri kazniva dejanja v škodo murskosoboške škofije. Pomurski policisti zaradi kaznivih dejanj, v katerih so oškodovani duhovno osebje in verski objekti, priporočajo preventivne varnostne ukrepe, povsem običajne, kot so ukrepi za stanovanjske objekte. Pripravili so še zloženko.
Podatek bi bil napotek
Cerkev denarna sredstva v največji meri prejme od vernikov za bogoslužja, verouk, vzdrževanje duhovnikov, cerkvenih objektov, sakralne kulturne dediščine in za druge materialne stroške. Murskosoboški škofiji smo poslali vprašanje, kako duhovniki hranijo pobrani denar v posameznih cerkvah ali župnijah in ali imajo za to posebne blagajne oziroma sefe. »O tem vam ne moremo ničesar povedati, ker bi z vsako javno informacijo dali koristne napotke roparjem, kako naj se takšnih kriminalnih dejanj lotevajo,« so odgovorili pri škofiji.
Policisti prav tako opravljajo preventivne preglede in svetovanja v župniščih in cerkvah. V eni od preventivnih akcij so skušali zbrati tudi čim natančnejše podatke o tem, kje vse se v Pomurju hrani kulturna dediščina. Občani so lahko na lokalnih policijskih postajah zaprosili za poseben identifikacijski obrazec, v katerega so vpisali značilnosti umetnine, ki jo hranijo doma.
Izpolnjeni obrazec ima pri sebi lastnik dragocenosti. Policisti imajo ob prijavi morebitnega kaznivega dejanja zato enotne podatke o predmetu za lažjo identifikacijo in za lažje vodenje evidence odtujenih umetniških predmetov. Veliko lahko v izogib materialni in drugi škodi naredijo tudi pozorni župljani, so še zapisali v letnem poročilu Katoliške cerkve.
Kazniva dejanja na območju Škofije Murska Sobota
Leto Število
2010 8
2011 8
2012 8
2013 9
2014 7
2015 3
2016 5
2017 5
2018 1
2019 5