Projekt je bil sprejet konec lanskega leta na pobudo dvanajstih stanovskih organizacij, prva podpisana je bila Čebelarska zveza Slovenije. Letos so pobudniki občine pozvali, naj pripravijo aktivnosti, ki bodo izpostavile slovensko hrano in pomagale spodbujati pripravo tradicionalnih slovenskih jedi iz lokalno pridelanih sestavin ter ozaveščale o prednostih lokalne oziroma slovenske hrane v vzgojno-izobraževalnih ter drugih javnih zavodih, gostinskem sektorju in gospodinjstvih. V sklop aktivnosti tega tedna spada tudi petkov tradicionalni slovenski zajtrk, ko bodo v zavodih na mizah med, jabolka, mleko, maslo in kruh.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuPovišane ravni delcev PM10 med kurilno sezono
Z začetkom kurilne sezone se v Sloveniji pogosto povečuje onesnaženost zraka.
Pomen zdravega prehranjevanja je na novinarski konferenci ob razglasitvi tedna slovenske hrane in napovedi tradicionalnega slovenskega zajtrka poudarila generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Marinko. Dejala je, da želijo s projektom utrditi navado zajtrkovanja še posebej med mladimi, saj raziskave kažejo, da jih približno polovica ne zajtrkuje. Zajtrkovanje prinaša številne prednosti tudi za zdravje in učinkovitost posameznika, saj ko smo lačni, nismo učinkoviti, naši miselni procesi so upočasnjeni in naša pozornost je slabša.
Kje bodo tržnice?
Slovenske občine so bile povabljene, da med 11. in 17. novembrom pripravijo kmečke tržnice, na katerih se bodo predstavljali lokalni ponudniki hrane slovenskega porekla. Za sodelovanje se je odločilo 37 občin, iz pomurske regije so to Beltinci, Lendava, Velika Polana, Murska Sobota, Ljutomer in Gornja Radgona. V lendavski občini bo denimo v soboto in nedeljo tržnica med 10. in 17. uro pri stolpu Vinarium, v Ljutomeru v soboto med 9. in 12. uro na Glavnem trgu, v Beltincih, pred trgovino Mercator, pa je tržnica lokalnih ponudnikov vsak dan med tednom slovenske hrane, od 8. do 17. ure. V radgonski občini pripravljajo kmečko tržnico vsak petek na Trgu svobode med 8. in 12. uro.