Matej Trstenjak iz Banovec je po poklicu diplomirani inženir elektrotehnike, ki ga že od mladih nog spremlja glasba, natančneje od šestega leta, ko sta z bratom začela prepevati na lokalnih prireditvah. Kmalu je začel obiskovati glasbeno šolo, kjer se je učil igranja na klaviature, kasneje pa še na diatonično harmoniko in kitaro. Ob igranju na inštrumente je kasneje začel pisati besedila. »Prve rime, ki so bile uporabljene v pesmi, sem napisal leta 2007 iz čiste zabave, ko smo se s prijatelji odločili narediti svoj komad – da bi bili 'slavni najstniki',« se zasmeje. »Nekaj let sem pisal za skupino in zase, leta 2015 pa se je ponudila priložnost, da napišem besedilo tudi za druge, za ansambel. Ker sem bil zelo vpet v narodnozabavno zvrst glasbe, sem spoznal mnogo izvajalcev, ki sem jim počasi tudi začel pisati besedila,« pripoveduje in nam zaupa, da je imelo prvo besedilo vpadljiv naslov – Trosilec za gnoj, ampak ni bilo povezano s kmetijstvom. »V podrobnosti pa se ne bi spuščal (smeh). Na začetku sem pisal slabo, ko pa sem začel preučevati pisanje kakovostnih besedilopiscev in upošteval njihove nasvete, sem začel izboljševati svoj slog. Res je velika razlika, ko pogledam svoje prvo besedilo in današnja,« pravi. Od leta 2017 do danes je napisal približno 200 besedil, ki so že uglasbena, ena že izdana, druga so že pri glasbenih izvajalcih in še prihajajo. »Največ sem napisal za narodnozabavno zvrst, ker sem veliko obiskoval tovrstne koncerte in festivale in so me tako izvajalci spoznali. V zadnjem času pa posvečam večjo pozornost tudi zabavni in pop zvrsti, ki sta mi izredno všeč, pisal pa sem tudi že za mladino, tamburaše, navijaške skladbe, rock in rap skladbe itd. Tudi orkestri že prepevajo 'moje' skladbe. Dá se napisati besedilo za katero koli zvrst, vendar se moraš pred tem poglobiti v glasbo, da jo začutiš. Pišem pa samo v slovenskem jeziku, ker imam naš jezik rad, čeprav sem imel že nekaj ponudb, da bi napisal besedilo v hrvaškem ali angleškem jeziku,« pove sogovornik. O tem, kakšne vrste verzi mu grejo najbolje od rok, pove, da pri tem nima nekih omejitev, ampak je vse odvisno od trenutka, v katerem piše. »Kar mi takrat najbolje sede, to dam na papir,« je bil kratek. Navdih za pisanje dobi povsod, lahko doma za računalnikom, lahko med sprehodom, lahko pa se besedilo rodi med vožnjo v avtomobilu. »Najhitreje sem napisal besedilo v približno desetih minutah, najdlje pa sem pisal besedilo v pohorščini, ki ni moj narečni jezik, to pa je trajalo leto in pol,« pove.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Drzne polke in nov navijaški komad
Pred približno dvema letoma je ustanovil glasbeno založbo Trstenjak, da lahko izdaja skladbe, pri katerih sam ni soavtor, saj z nekaterimi izvajalci sodeluje bolj aktivno in jih noče omejevati na svoje ustvarjanje. »Če je nekdo naredil dobro skladbo, ki sede izvajalcu, nimam nič proti, da jo izda. Najbolj si želim z izvajalci ustvarjati dolgoročne zgodbe, delati s tistimi, ki imajo dolgoročno vizijo in željo uspeti,« pravi sogovornik. Eden njegovih zadnjih projektov so Drzne polke. »Ker so v aktualnih časih ljudem bolj privlačne polke, sem slovensko glasbeno zbirko dopolnil z desetimi novimi polkami. K sodelovanju sem povabil deset različnih ansamblov, pesmi pa so izdane kot del albuma Drzne polke. Album je izdan pri moji glasbeni založbi Trstenjak. Namen projekta je bil združiti dobre avtorje in jim prepustiti ustvarjalnost. Jaz sem ustvaril vsa besedila (pri enem je sodeloval še Matej Kocjančič), pri eni skladbi sem prispeval melodijo, pri projektu pa je sodelovalo še sedemnajst drugih avtorjev. Izbrani izvajalci so skladbe dobili in jim dodali svoj pečat. S pomurskega konca smo trije avtorji, poleg mene sta to še Nejc Tratnjek in Gašper Marič, osem skladb pa smo posneli v Veliki Polani pri Nejcu Tratnjeku,« razloži. Polke je moč slišati na različnih glasbenih platformah in tudi na youtubu.
Sredi marca se je lotil novega projekta. Razpisal je natečaj Zapoj navijaški komad, v katerem išče izvajalca, ki bi najbolje odpel pripravljeno skladbo, navijaško pesem v čast Sloveniji. »Za tak projekt sem se odločil prvič. V preteklosti sem nekaj navijaških skladb že napisal, sedaj pa sem se odločil, da naredim navijaško skladbo, ki bo zajemala vso Slovenijo. Razpis, v katerem iščem avtorja glasbe in izvajalca (rok je bil do 21. aprila, op. p.), sem priredil z namenom, da ima vsak možnost, da sodeluje pri projektu, ter da se do evropskega prvenstva v nogometu stopnjuje navijaška napetost.«
Manj uspešnic, več izvajalcev
Kar se tiče ponudbe narodnozabavne glasbe v Sloveniji, smo lahko ponosni na to, kar smo doslej ustvarili, meni sogovornik. »Najde se veliko izvrstnih glasbenih izdelkov. Vse pa je stvar okusa posameznika in tako bo vedno. Res je, da v teh časih izjemno malo skladb postane uspešnica (zame je skladba uspešnica, ko jo pozna ves slovenski narod), menim, da je največji razlog za to poplava izvajalcev. Ne gre za to, da bi nastalo več skladb kot pred desetimi, dvajsetimi leti, ampak je več izvajalcev in vsak izdaja posamezne skladbe, ne albumov, zato se med ljudmi ves čas izmenjujejo nove skladbe. Tako pač je v teh časih, čez nekaj let pa bo zagotovo spet drugače. Sem pa vesel, da se še vedno ustvarja slovenska glasba,« pove Matej Trstenjak, ki si tudi v prihodnje želi pisati besedila in ustvariti še kakšno melodijo, in to v različnih zvrsteh. »S svojo založbo Trstenjak pa želim še 'dograditi' temelje ter s svojimi glasbenimi izdelki predstaviti ljudem in glasbenikom vizijo založbe, ki je drugačna, kot so je bili glasbeniki vajeni do sedaj pri vseh drugih založbah,« je sklenil.