Priprave na vnovičen zagon dejavnosti so kar pestre, pravi Katja Kolarič iz soboškega frizerskega studia Katja. Naročila in rezervacije je sogovornica začela sprejemati takoj, ko je bilo znano, kdaj se bodo saloni odprli. »Naval je precejšen, a sem morala naročila prilagoditi zahtevam. Ob precejšnjem povpraševanju razmišljam, da bi spremenila delovnik.« Razmere so še nekoliko negotove, pa pove Laura Dolamič iz ljutomerskega frizerskega in kozmetičnega salona Sensa. »Bomo še videli, kako bo. Imam eno zaposleno, ki je trenutno na čakanju, in ne vem, kaj narediti. Ni zdaj tako, da bi vsak dan klicalo pet strank,« pove in opozori še na vidik strahu pri strankah. Po njenih besedah so namreč ljudje še nekoliko v dvomih in ne bodo šli takoj v salone. »Če greš v trgovino, se bojiš in se vsakega izogibaš. Frizerja pa se ne moreš izogniti, saj pride do stika. Menim, da še nekaj časa ne bo tako, kot je bilo prej,« poudari. Frizerka meni, da se lahko število strank tudi zmanjša. Kajti v vmesnem času so se nekateri barvali doma, in če jim je to dobro uspelo, bodo morda prakso nadaljevali tudi v prihodnje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred vrati so prvomajski prazniki. To so napotki za kurjenje kresov
Pripravila jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Pomoč ni bila za vse
Posebnih navodil sogovornici od pristojnih institucij ob zaključevanja tega prispevka nista prejeli, je pa Nacionalni inštitut za javno zdravje medtem pripravil nekaj priporočil za izvajanje frizerskih in kozmetičnih storitev, ki jih najdete TU. Obe pa stranke pozivata k strpnosti. Kolaričeva pravi, da so maske obvezne tudi v drugih zaprtih prostorih, zato ne pričakuje večjih težav. Dolamičeva pa poudari, da maska ne bo ravna priročna, ko bodo frizerji strankam prali glavo, barvali lase in jih strigli okrog ušes. Obe upata na čimprejšnjo vrnitev življenja v ustaljene tirnice, saj vmesni čas nikakor ni bil lahek. »Težko je bilo, saj je bil izpad prometa stoodstoten. Če ne bi bilo pomoči države, bi morala dejavnost zapreti,« pravi Kolaričeva, ki še pristavi, da je finančna pomoč glede na izdatke, ki jih imajo saloni, prenizka. Po njenem mnenju bi bilo dobro, da bi vlada podaljšala in zvišala nadomestila ter plačevala prispevke, dokler ne bi bilo več izpada prometa. Kolaričeva si želi, da se bodo stvari do konca leta postavile na svoje mesto.
Manj zadovoljna je bila z državno pomočjo lastnica salona v Ljutomeru. Zaupala nam je, da je bila iz prvega svežnja ukrepov izvzeta, saj je zaradi starševstva delala le štiri ure na dan. »Nimam nikakršnega dohodka, ne za marec ne za april, poleg tega sem morala zaposleni izplačati marčevsko plačo in še plačati prispevke. Mene je država v prvi rundi pozabila. Drugi paket pa še ni bil sprejet, vendar tudi če bo, 175 evrov za marec, ne vem, kaj naj s tem počnem. To je mogoče za dve položnici, izpad pa je bil stoodstoten,« opiše nezavidljiv položaj.
Porast dela na črno
V času, ko so frizerski in kozmetični saloni mirovali, je Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na podlagi opažanj frizerjev opozorila na povečan obseg dela na črno in sive ekonomije. »Delo na črno je vedno bilo in vedno bo. Ne strinjam se s tem, da nas obrtnike, ki redno plačujemo DDV in druge obveznosti, obravnavajo enako kot tiste, ki delajo doma. Tega je kar veliko in mi pri tem ne dosežemo nič,« opozarja Katja Kolarič. Strinja se tudi Dolamičeva, ki pri tem navede lastno izkušnjo. »Ko so me stranke klicale, so mi povedale, da nekateri hodijo opravljat storitve na dom, in drži, da se je to razpaslo.« Sekciji frizerjev in kozmetikov pri OZS sta sicer v vmesnem času pozivali potrošnike, naj počakajo na odprtje salonov, saj s storitvami na črno in po zasebnih domovih ogrožajo svoje zdravje.