Mario Čep je bil na Osnovni šoli III športni pedagog še preden je dobil svojo "učilnico". "Spomnim se, ko sem prišel v službo kot mlad pedagog in postavil bradljo na hodniku in slabo ocenil višino prostora. Ko sem se zagnal, da jo preskočim, sem z nogami udaril v strop in seveda padel," pripoveduje 63-letni športni pedagog, ki se zelo dobro spominja začetkov gradnje takrat največje športne dvorane v tem delu Slovenije - večja je bila le mariborska Dvorana Tabor.
"Leta 1984 je bila prva resna razprava o zazidalnem načrtu za telovadnico, leto kasneje smo izvedli tudi referendum, na katerem so se občani takrat še velike občine Murska Sobota odločili, da bodo prispevali k gradnji telovadnice. Pripravili smo dobro kampanjo, mesto je nujno potrebovalo takšno dvorano in ljudje so idejo podprli," razloži Čep. Potem so ustanovili iniciativni odbor, v katerem so bili ravnatelj vseh šol oziroma Občinskega vzgojno-izobraževalnega zavoda Alojz Šela, pa ravnateljica OŠ III Zinka Farič, Tone Praček iz Zavoda za šolstvo in pa Mario Čep, kot športni pedagog, pa tudi ustanovili pa so tudi gradbeni odbor, v katerem je Pračka zamenjal Jože Rantaša, ki je bdel nad financami.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Kdo nam bo točil pijačo, če bo poklic natakarja izumrl?
Tudi novinar je načeloma lahko vsak, tako kot natakar, a to se bo vsekakor poznalo v kakovosti opravljanega dela. Bodisi pene na kapučinu ali napisanih prispevkov.
Zgradili so jo v dobrem letu dni
"7. januarja 1987 smo zasadili prvo lopato, dobro leto dni kasneje smo telovadnico zgradili. 27. aprila 1988 pa smo prvo športno dvorano v severovzhodni Sloveniji tudi uradno odprli," pojasni Čep. Športna dvorana ima več kot 1500 kvadratnih metrov parketne površine in 600 oštevilčenih sedežev, vendar pa na klopeh lahko sedi okrog tisoč ljudi.
Kakšna je bila vrednost te investicije in koliko so zbrali občani, ne vedo. "To je bila taka inflacija, težko bi bilo to preračunati iz dinarjev. Ta čas, od kar smo se dogovorili za les in ga dejansko tudi dobili, se je dvakrat podražil," se spominja Čep.
S to dvorano so najbolj osrečili rokometaše in košarkarje, tudi odbojkarje. "V tistem času so pri nas trenirali trije rokometni klubi, in sicer Bakovci, Polet in Krog, pa še ženski rokometni klub iz Črenšovec," pove Čep in zagotovo je bila tovrstna dvorana ključna tudi za razvoj tako športov kot športnikov. A, kar je najpomembnejše, v tej telovadnici je odraslo 30 generacij otrok, številni od njih zdaj na istem mestu spremljajo odraščanje svojih otrok. "Ko smo zgradili telovadnico, smo imeli kar 32 oddelkov, v katerih je bilo več kot 900 otrok, kar je bilo ogromno. Zdaj imamo recimo 18 oddelkov in okrog 400 otrok," pojasni Čep.
Glavni domicil v tej dvorani imajo trenutno Rokometni klub Pomurje, ki bo letos nastopal v drugi državni ligi, in pa namizni tenis, ki igra v prvi državni ligi, pa tudi ženska košarka. Sicer pa so zdaj športi porazdeljeni. Na prvi šoli sta doma odbojka in košarka, rokoborci imajo staro ekonomsko šolo, judoisti se selijo. "Mi smo zaenkrat s to razdelitvijo zadovoljni, saj je optimalna," pravi Čep.
Najboljša športna šola že leta 1989
Da so vse od začetka v zares dobri kondiciji, govori že prvo priznanje, ki so ga dobili kot najboljša športna šola leta 1989. 18 let kasneje so svoj uspeh ponovili, saj so bili leta 2017 spet priznani kot najboljša športna šola v Sloveniji, tudi letos pa so kandidati za ta laskavi naziv. "Največji športni uspeh te šole pa sta zagotovo dva naslova državnih prvakinj v košarki - prvič leta 1996, drugič lani. Letos pa so naše deklice tudi vice prvakinje v 3/3 v košarki," pojasni Čep. So pa učenci OŠ III igrali tudi v številnih finalih in polfinalih, poleg tega pa se šola ponaša s tem, da je najboljša gimnastična šola v severovzhodni Sloveniji.
Vsa ta leta so gostili priprave številnih klubov, pa razna tekmovanja, tudi mednarodna. "Imeli smo recimo balkanska prvenstva v rokoborbi, pa tekmo ameriške olimpijske rokometne reprezentance; tudi košarkarji Olimpije z Zmagom Sagadinom so trenirali tu," se spominja Čep. Tu je bila tudi pomembna rokometna tekma Slovenija - Srbija, tik preden so šli na evropsko prvenstvo, ko se je v dvorani nagnetlo okrog 1700 gledalcev.
Parket v zelo slabem stanju
"Na zgrajeno dvorano smo bili sicer zelo ponosni, a streha je vsa ta leta puščala. Šele pred kratkim, pred dobrimi štirimi leti smo jo končno sanirali, da je zdaj mir," pojasni Čep. Dvakrat so obnovili parket, ki pa spet potrebuje obnovo. "Parket je po 30-ih letih res potreben obnove. V tako slabem stanju je, da, če bi rokometaši prišli v prvo ligo, jim na tem parketu verjetno ne bi dovolili igrati," pojasni Čep. Sproti pa posodabljajo tudi razsvetljavo, ki je ta trenutek še zadovoljiva, si pa želijo, da bi v celoti prešli na led razsvetljavo.
Gostila estrado nekdanje Jugoslavije
Dvorana je sicer večnamenska, kar pomeni, da je namenjena tudi komericalni uporabi, v njej so se zvrstili nastopi številnih slovenskih glasbenikov, pa estrada nekdanje skupne države Jugoslavije. "S to dvorano se je odprla možnost, da v Pomurju prirerajo družabne dogodke, med drugim so pri nas svojo 35. obletnico praznovali tudi Avseniki," se spominja Čep. In še danes je ta dvorana gostitelj številnih koncertov, plesnih predstav in raznih drugih dogodkov. V njej se je zbralo že tudi 2300 ljudi.
